Plezati pa se je vseno dalo, le v popularnejših smereh si se dodobra načakal, a spoznal kakšno novo češko kletvico ali na sidrišču poklepetal s tremi prijatelji iz drugih plezalno-alpinističnih društev. Tudi vzdušje v kampu ni bilo dolgočasno, a zaradi visokih športnoplezalnih ciljev udeležencev tabora, pretiravanj vendarle ni bilo. Vsi smo se, kot vsako leto poprej, načudili magiji dodatne ure iz sobote na nedeljo. Predolgo nedeljsko noč smo si skrajšali s skupno večerjo pri lastniku kampa Vesna v katerem smo tudi bivali. Obilica dobrih rib in meso iz žara poplaknjeno z žlahtno rdečo kapljico, je večino počasi zazibala v spanec ob zvoku holčeve kitare, spet drugi so si zaželeli bolj navtičnih dogodivščin. 

Plezalo se je veliko dolgih kot tudi kratkih smeri različnih težavnostnih stopenj, le v soboto je bila skala zaradi poprejšnjih padavin še zelo klizava in na mnogih mestih mokra. Vreme in temperature pa so za ta letni čas služile kot že dolgo ne.