Kritično razmišljanje in odziv na analizo ponesrečene planinke

Objavljamo razmišljanje Irene Pečavar Čarman, ki ga je napisala ob branju analize Zdrsa planinke na poti s Kokrškega sedla.

Njeni pomisleki in vprašanja se mi zdijo zanimiva.

Ko sem prebrala zapis o zdrsu planinke na poti na Kokrsko sedlo so me »zasrbeli prsti« in sem morala izlit svojo dušo na papir oz. ekran.

Letošnja zima je poskrbela za obilno snežno odejo. Ob tem času že kar nekaj let ni bilo toliko snega v gorah.

Sprašujem se:
Ali se sploh še znamo obnašati v takih razmerah? Ko iz dnevne sobe gledamo zasnežene vršace se nam vse zdi zelo lepo. Pa ni tako lepo, še posebno če nas v gorah zajameta veter in megla, lahko pa tudi sneženje. Na koledarju piše, da smo v mesecu juniju, slike na koledarju nam prikazujejo lepe cvetoče trate, toda letos v resnici ni tako, kot nam kažejo slike na koledarju. Temperatura v gorah se zelo hitro spusti, seveda v naši dnevni sobi je popolnoma drugačne. Če se malo ohladi zavrtimo gumb in radiatorji so topli.

Ali ob vsem tem potrošništvu in ob tem, ko si sami nalagamo kup nepomembnih opravkov, še znamo oceniti kakšno je stanje v gorah? Moj direktor, ki ima že kar nekaj križev na hrbtu, bi rekel , da ljudem počasi primanjkuje »zdrave kmečke pameti«.

Ali še znamo uporabljati dereze in cepin, katerega nismo imeli v roki že pet let? Mislim, da bolj slabo. Kajti vsaka vaja dela mojstra, če pa ni vaje pa tudi mojstra ni. Pustimo tu alpiniste in njim podobne zanesenjake, ki so jim čelada, dereze, cepin in druga oprema vsakdanji spremljevalec, tako kot nam zobna ščetka.

Kaj pa mladi in pa tisti, ki bi radi bili vedno mladi? Tisti, ki vsak dan pretečejo 6, 7, 8.....km. V teh današnjih časih je tek zelo moden, nič ne rečem, saj je tudi zdrav. Še bolj »IN« pa je potem v kratkih hlačah hoditi po visokogorju, naredit nekaj »fotk« in se zvečer hitro pohvaliti na facebooku.

Seveda ne smemo vse metati v en koš, so tudi taki, ki so odgovorni do sebe in tudi do drugih, tudi do mene. Ker sem nekako povezana z medicino in njeno etiko sem dolžna takim nesrečnežem v gorah pomagati, ne glede na to kaj se jim zgodi in kako so opremljeni. Letos si želim v gorah srečati čim več tistih, ki imajo še kaj kmečke pameti.

Nesreča se lahko zgodi hitro, včasih je potrebno le delček sekunde. Te nezgode na poti na Kokrsko sedlo ne obsojam, vsakemu se lahko zgodi nesreča, bila mi je iztočnica za olajšanje moje duše.

Irena Pečavar Čarman

SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Sorodne organizacije

Gorska reševalna zveza Slovenije

Planinska zveza Slovenije

Kritično razmišljanje in odziv na analizo ponesrečene planinke

Iskanje med novicami

Zadnje novice

Sorodne organizacije