Zavežen Jerico na drevo in hitro splezam v graben kjer najdemo ponesrečenca. Takoj sem videl da ima hude poškodbe; dihal ni. Sprostim dihalno pot, ulije se kri, zadiha. Držim polomljeno čeljust, da lahko diha, mimo pada kamenje.
Na srečo je kar nekaj reševalcev plezalo v Steni.
Akcija steče. Marko prevzame komunikacijo, Peter zaščiti graben z vrvjo da se vpnemo in se zaščitimo. Brane skrbi za red med navezami zgoraj, Rok spodaj. Minevajo minute do helikopterja. Pripravimo vse za nadaljevanje akcije. Končno pride …
S Petrom sva imela že nekaj takih situacij, se poznava. Medicinsko delo steče, teren krušljiv, kamenje leti. Bili smo reševalci treh postaj, vendar delo poteka, kot bi reševali strokrat skupaj. Nikakor pa nama ne uspe stabilizirat poškodovanca. 
Fantje pomagajo, kakor bi bili zaposleni na urgenci. Končno nam uspe vzpostaviti dihalno pot, nekako mi uspe vzpostaviti tudi vensko pot, imamo infuzijo, zdravila tečejo.Gledava prsni koš, ena stran se ne dviguje. Faaak. Zapičiva iglo v pljuča, rešiva pnevmotoraks. Diha … Imobilizacija in priprava na dvig v helikopter na tistem terenu na meji možnega. Prvo dvignejo mene, 
ostali reševalci pa hitro pripravijo še Petra in ponesrečenca.Petra začne med dvigovanjem vrteti. Obrnil sem se stran, ker nisem mogel gledati. Nekako pa ga le spravimo v helikopter.Poškodovanec spet ne diha. Sledi oživlje med transportom v Jeseniško bolnišnico. Tam nas že čaka ekipa, ki ji predava poškodovanca.Delo se nadaljuje. Peter dobi ponovni klic na akcijo, hitro v helikopter, ki me peljejo nazaj v Steno. Treba je ostale spraviti v dolino. Šok precejšen, noge mehke. Navežemo plezalce na vrv, da ne bi bila še kakšna nesreča. Spuščamo jih čez skok nad vstopom; ni nam do plezanja. Šele tam se ponovno oddahnem. Pogovor s prijatelji poškodovanca, utrgal rožico in jim rekel, nesite mu v bolnišnico, boste že vedeli zakaj.
Večina ostalih je bila na Kredarici. Akcija 70 let Leka – 70 Lekovcen na vrh. Po pavzi se odločimo, da gremo čez Prag do koče. Vzdušja ni, velike oči. Kredarica kot Kredarica zvečer, dobim sporočilo, da se ni izšlo … Mi ni bilo ne do harmonike ne do plesa. Samo pivo in malo smeha z ostalimi reševalci. Smeh ljudi mi gre na živce. Veselje osvajalcev Očaka tudi. Ni prav, ampak tako se počutim.
Naslednji dan sestop v dolino. Polno misli. Končno doma. Pa samo lep dan v hribih smo hoteli imeti.Vir: gore-ljudje