“Končno!”
smo si rekli, ko smo opravili še z zadnjo točko na zimskem
delu izpita. “Gremo na pivo, j’st
častim.”
Rožle Repanšek, Grega Hvalc in moja malenkost smo po uspešno zaključeni
letni tehniki opravili še z zimskim delom izpita in se po nekaj letih
pripravništva končno pridružili “tapravim reševalcem”.
S pripravami smo začeli konec avgusta 2017 in se sprva
bolj občasno, ob popoldnevih, dobivali na društvu in vadili. Bolj ko se je
bližal datum izpita, vse pogosteje smo vikende in popoldneve preživljali na
Perovem in vse manj so nas videvale naše boljše polovice.
“Samo še do izpita, potem pa res gremo kaj skupaj v
hribe,” je bil naš vsakodnevni univerzalni izgovor.
Letna tehnika velja za bolj obsežen del izpita. Po
usklajevalnem seminarju (praktično je to že del izpita) v Vratih smo oktobra 2017
svoje znanje pokazali na Jezerskem. Na Virnikovi planini pri Učnem centru GRZS
je pripravljen super poligon za praktično izvedbo posameznih manevrov. V dveh
dneh in pol smo vsi trije Kamničani uspešno opravili vse sklope letnega dela
preverjanja, kamor poleg obširne “štrikarije” spadata še ponovitev alpinistične
tehnike in radiokomunikacija.
Zimski del se je bil predviden za začetek letošnjega
leta. Usklajevalni seminar je bil tokrat na radodarno zasneženem Vršiču konec
januarja. Poudarek je bil na plazovni varnosti in delu na plazovini, velik del seminarja pa smo
namenili štafetnemu spustu, saj le-ta med kandidati velja za največjo
zagonetko. Izpit bi kot vsako leto moral potekati na Zelenici, vendar nam jo je
letos zagodlo vreme in v noči pred izpitom na ta predel Karavank navrglo dober
meter snega. V zadnjem hipu je bilo za alternativno lokacijo nato izbrano bivše
smučišče Zatrnik. Komentar enega izmed jeseniških kandidatov “Madona, do
jajc ga je, fantje!” je verjetno najbolj poveden opis razmer na izpitno
soboto. Je pa res, da mojster ni med najvišjimi, med nami rečeno. Na Zatrniku
smo 3. februarja 2018 nato zaključili svoje reševalsko pripravništvo in s
ponosom postali člani Gorske reševalne zveze Slovenije, DGRS Kamnik.
Iskreno bi se radi zahvalili celotnemu društvu. Za pomoč,
koristne nasvete, posojeno opremo in podporo. Zahvala gre slehernemu
inštruktorju in članu, ki si je vzel čas in nam v zadnjih mesecih priskočil na
pomoč in nas pomiril, ko smo včasih že obupavali sami nad sabo. Posebna zahvala
gre inštruktorju in izpitniku Damijanu Kočarju, ki je bil z nami skozi celotno
izobraževanje.
Zavedamo se, da smo si z izpitom pravzaprav šele kupili
vstopnico in da se učenje in pridobivanje izkušenj na terenu šele začenja. Vsi
trije se tega zelo veselimo. Vseeno pa želimo, da bo intervencij čim manj in da
bodo te čim bolj uspešne.
Se vidimo v gorah! Pa upam, da ne na akciji.
Urban Iglič