Obvestilo o izgubljenem nemškem paru, ki ju je v Kamniških planinah, na območju Lučkega dedca, najprej zajelo slabo vreme, nato pa še noč, so kamniški gorski reševalci prejeli okrog 21. ure zvečer.
Kot običajno so nemudoma podali v iskalno akcijo, pri čemer je pomembno vlogo znova odigrala moderna tehnologija s pomočjo katere so uspeli natančno določiti lokacijo izgubljenih tujih pohodnikov, kar vsakič znova občutno skrajša čas reševanja.
Koordinate, ki jih izgubljeni pohodniki in planinci posredujejo s pomočjo pametnega telefona so sicer v veliko pomoč, včasih pa znajo biti, kot se je izkazalo že večkrat, tudi precej varljive.
K sreči imajo gorski reševalci moderen in nadvse uporaben sistem za natančno določanje lokacije, ki se je izkazal tudi tokrat, kajti prve posredovane koordinate, ki sta jih posredovala tuja pohodnika so kazale, da se nahajata pod Vršiči, s pomočjo sistema gorskih reševalcev pa se je izkazalo, da sta pravzaprav na območju Lučkega dedca. Zračna razdalja med varljivimi in pravimi koordinatami na prvi pogled sicer ni velika, ampak na prepadnem območju strmih sten, pa so ta odstopanja, še posebej v primeru poškodb, ko je potrebno do ponesrečencev priti čim hitreje, lahko tudi usodna.
V iskalno akcijo izgubljenih nemških planincev so se kamniški gorski reševalci podali iz dveh smeri. Ena skupina je na pot krenila iz doline Bele, druga pa iz Podvežaka.
Nekaj pred poldrugo uro zjutraj so gorski reševalci uspeli izgubljena, obenem pa tudi prestrašena, mokra, premražena in že nekoliko podhlajena nemška pohodnika najti in ju varno pospremiti do Kocbekovega doma na Korošici. K sreči je bil nemški planinski par srednjih let zadovoljivo opremljen, kajti meglen nevihtni večer, se je prevesil v precej hladno in megleno noč, kajti že v Kamniški Bistrici je bilo ob dveh zjutraj vsega 9 stopinj, višje pa je bilo zagotovo vsaj še nekaj stopinj manj.
Kot že rečeno, se je vse skupaj končalo srečno in brez posledic, saj sta se izgubljena tuja planinca v zgodnjih jutranjih urah že lahko pogrela in odpočila v planinskem domu na Korošici, medtem ko se je marsikateri izmed v iskalni akciji udeleženih gorskih reševalcev, za katere se vse prepogosto pozablja, da so, podobno kot gasilci, zgolj prostovoljci, kljub domala celonočni intervenciji, zjutraj, namesto k počitku, podal še v svojo službo.
Je pa pri vsem skupaj, razen reševalcev, potrebno omeniti in pohvaliti tudi oskrbnike planinskih domov in postojank, pri katerih gorski reševalci, ne glede na uro dneva ali noči, vedno najdejo zavetje in okrepčilo, tako kot so ga denimo sinoči, kot že ničkolikokrat poprej, našli pri Marjanu v Kamniški Bistrici in Mojci na Korošici.