Perovo – Člani Društva GRS Kamnik so že večkrat dokazali, da so nepogrešljivi člen zaščite in reševanja pri nas, malokdo pa ve, s kako zahtevnimi pogoji se pri svojem delovanju soočajo. Svoje prostore imajo zadnjih devetnajst let v stavbi Veterine Kamnik na Perovem, kjer imajo v prvem nadstropju društveno sobo, na podstrehi priročno skladišče, spodaj pa še garažo za en avto in zunanje parkirišče za drugega. Opremo morajo nositi po stopnicah, kar jim podaljšuje dragocen odzivni čas pri samih intervencijah, a na razmere so se prilagodili in pogoji so bistveno boljši kot tisti pred tem, ko so bili v svojih – v prostorih Planinskega društva Kamnik na Šutni, iz katerega člani izhajajo. »Po zaslugi mojega predhodnika Janeza Podjeda smo se, zaradi specifike dela, kot prva GRS pri nas selili v svoje prostore, ločene od planinskega društva, mi torej v stavbo Veterine Kamnik, ki pa je bila takrat še v solastništvu občin z območja Kamnika in Domžal, zato je bila rešitev za nas idealna, lokacija bistveno lažja za dostop z reševalnimi vozili in helikopterjem, rešitev pa bi sorazmerno prispevale vse občine, katerih teren pokrivamo. Podstreha stavbe je bila neizkoriščena in občine so tam za nas videle dolgoročno rešitev. V nove prostore morajo do konca leta 2018A občine so sčasoma v ospredje postavile druge interese – interese kapitala – in svoj delež v Veterini Kamnik začele prodajati. Pred tremi leti je kot zadnja svoj delež prodala tudi Občina Kamnik in Veterina Kamnik je postala zasebno podjetje, s tem pa takšna tudi stavba, v kateri smo gorski reševalci. Višina najemnine je sicer k sreči ostala enaka, a novi lastnik ima svoje načrte in bo za svojo dejavnost slej ko prej potreboval celo stavbo, zato smo bili pred kratkim opozorjeni, da se nam bo najemna pogodba iztekla ob koncu leta 2018,« dejstvo, ob katerega so bili postavljeni, opiše predsednik Društva GRS Kamnik Franc Miš in hvaležen doda, da imajo k sreči v tem stanju polno podporo Občine Kamnik. Ta je pred tremi leti že ustanovila poseben proračunski sklad, vanj namenila 110 tisočakov od prodaje Veterine Kamnik, a veliko denarja bo v razmeroma kratkem času treba še zbrati. Gorski reševalci si želijo, da bi posluh zanje imelo tudi preostalih šest občin, v katerih morajo po zakonu izvajati reševanje na zahtevnem in težko dostopnem terenu, pa zdaj njihovega delovanja, razen izjem, ne sofinancirajo.»Zemljišče za Dom GRS Kamnik, kot smo poimenovali ta naš projekt, smo že našli, in sicer le streljaj stran, na severni strani Veterine Kamnik. Gre za parcelo v občinski lasti, ki je – kar se naših potreb tiče – idealna. Idejni projekt imamo in prepričani smo, da si v Kamniku Dom GRS zaslužimo. K temu projektu moramo pritegniti še ostale občine, ki jih pokrivamo, in državo, saj ne rešujemo zgolj Kamničanov,« pravi Miš, ki je na čelu GRS Kamnik zadnjih šest let, ter se vrne na predvidene stroške načrtovanega doma, ki se marsikomu verjetno zdijo visoki. »Naše delo je nevarno, velikokrat se izpostavljamo in tvegamo svoje življenje, da pomagamo drugim, a naredimo tudi mnogo koristnega. In če hočemo videti stvari skozi ta očala, stroški našega projekta niso več visoki. Življenje, ki ga rešimo v gorah, je namreč neprecenljivo, rešili pa smo jih mnogo, kar nekaj vsako leto. In v tem smislu so naši uspehi povsem merljivi. Pomagali pa bomo tudi v prihodnje,« še pravi Miš, ki vodi 55 gorskih reševalcev, od tega jih je operativnih približno 35 (samo letos so se jim pridružili štirje novi), a pri določenih akcijah so potrebni prav vsi, od prvega do zadnjega. Pri uresničevanju svojega velikega projekta – sploh člani upravnega odbora – v tem obdobju intenzivno delajo kot eden, zato o uspehu ne dvomijo.V gorah še ni poletjaKamniški gorski reševalci zaradi zahtevnega terena sodijo med bolj obremenjene pri nas. Za njimi je letos dvanajst reševalno-iskalnih akcij, pri dveh so obravnavali smrtni žrtvi. Lani smrtih žrtev niso imeli, kar gre pripisati aktivnemu preventivnemu delu. Temu veliko pozornosti posvečajo tudi v tem obdobju, ko v dolini že uživamo v vročih dneh, razmere v visokogorju pa so ponekod še skoraj povsem zimske. »Na severnih pobočjih je marsikje še sneg, lahko le v zaplatah, a za prečenje zgolj nekaj metrov snega potrebujemo celotno zimsko opremo. Najpogostejši vzrok nesreč je pri nas prav zdrs. Muhasto pa je tudi spomladansko vreme,« še opozarja Franc Miš.
14. junija, 2016
|