Statistika reševanj in zavarovanjeŽal se statistika reševalnih intervencij ne začne s prvim poletnim dnevom, saj je vedno več planincev in gornikov, ki v gore zahajajo vse leto in na različne načine (planinarjenje, alpinizem, gorsko kolesarjenje, spusti po soteskah, jadralno padalstvo …).
Tako so v prvi polovici letošnjega leta zabeležili že 127 intervencij, v katerih je sodelovalo 1142 gorskih reševalcev, v 49 intervencijah je poletel tudi helikopter. Kot je povedal predsednik Komisije za informiranje in analize (KINFO) GRZS in inštruktor GRZS Matjaž Šerkezi, je življenje izgubilo 13 ljudi, od tega trije gorniki, drugi pa pri delovnih nesrečah pri odpravljanju posledic žledoloma iz leta 2014. Kot najpogostejši vzrok nesreč je navedel slabo telesno pripravljenost in neprimerno obutev. “Kar 35 nesreč se je zgodilo na planinskih poteh, glede na porast turnega smučanja v Sloveniji smo v letošnjem letu zabeležili 6 nesreč, kar ni zanemarljivo. Najbolj ogrožena starostna skupina je med 18. in 55. letom, kjer beležimo kar 71 poškodovanih. Spodbudno je predvsem to, da se vse več ljudi udeležuje preventivnih aktivnosti (usposabljanj, tečajev varnejše hoje, seminarjev), ki jih organizirata GRZS in PZS. Seveda pa je odličen informator s preventivno vsebino tudi Planinski vestnik, ki bi moral biti na mizi vsakega planinca,” je dodal Šerkezi.
Ko smo v gorah v stiski in potrebujemo pomoč, vsekakor pokličimo številko 112. Šerkezi je glede stroškov reševanja pojasnil: “Reševanje v Sloveniji krijeta zdravstvena zavarovalnica in država. V preteklosti je bilo nekaj primerov, ko je bil za reševanje s helikopterjem izdan račun. Mislim oz. kolikor sem seznanjen, so vsi ti primeri padli na sodišču. Enako velja tudi za državljane drugih držav. Pred nekaj leti so bili poskusi, da bi v primeru reševanja velike malomarnosti helikopterski prevoznik in gorski reševalci lahko izdali račun za kritje stroškov reševanja. Zelo težko je reči oz. določiti mejo med sprejemljivim in veliko malomarnostjo, hkrati pa z uredbo urediti celotno področje reševanja – enako bi potem veljalo tudi za alkoholizirane voznike na cesti in še kje. Vemo pa, na kakšne težave smo naleteli že pri poskusu vzpostavitve satelitskih urgentnih centrov. Seveda pa reševanje na stroške države ne velja za vse evropske in druge države, zato je pred odhodom v tuje gore treba poskrbeti za primerno zavarovanje, saj so zneski reševanja lahko hitro 3000 evrov in več. Najenostavneje se zavarujete s članstvom v Planinski zvezi Slovenije, kjer boste kot član deležni še drugih ugodnosti.” Predsednik GRZS Igor Potočnik je podal informacijo, da v zadnjih petih letih nikomur ni bilo treba plačati intervencije niti ni bil izdan račun s strani URSZR.
Pripravljenost na pomoč”V GRZS je trenutno nekaj čez 500 gorskih reševalcev in reševalk, ki imajo opravljena vsa potrebna usposabljanja za delo,” je povedal podpredsednik GRZS Slavko Rožič. “Poleg tega je še 330 reševalcev, ki sicer aktivno sodelujejo pri delu v društvih, načeloma pa se ne udeležujejo akcij. Reševalci so dobro usposobljeni, društva izvajajo redna letna in zimska usposabljanja in seminarje iz znanja prve pomoči. Zaradi povečanega obsega dela in zahtevnosti reševanj je usposabljanj in vaj vedno več, tako da temu tempu uspejo slediti le najbolj motivirani.”
Seveda pa gorski reševalci v svoje vrste vabijo tudi mlade. “Izpite je v zadnji generaciji reševalcev uspešno zaključilo 18 fantov in deklet od skupaj 25. Za dokončanje izpitov je potrebno veliko volje in odrekanja in le tisti, ki vedo, kaj jih čaka, vztrajajo do konca. Zanimanja za delo reševalcev je veliko, vendar si nekateri premislijo že na začetku, ker ne uspejo uskladiti zasebnih obveznosti z obveznostmi v pripravniški dobi. Nekateri pa si premislijo, ko izvedo, da je delo gorskega reševalca prostovoljno in neplačano. Tako na koncu ostanejo le najbolj motivirani. Menim, da se za prihodnost gorskega reševanja ni bati,” je še dodal Rožič.
Organiziranost gorskega reševanjaFormalna organiziranost gorskega reševanja se od ustanovitve samostojne zveze GRZS ni bistveno spremenila. Predsednik GRZS Potočnik je pojasnil, da sprememb v sami organizaciji v letu 2015 ne načrtujejo, in dodal: “Na zadnjem UO GRZS smo sprejeli sklep na predlog Ustanove sklada Okrešelj, da se razširi krog upravičencev do finančne pomoči otrokom reševalcev, ki se smrtno ponesrečijo v organiziranih vajah reševanja (podprtih z načrtom vaje) in v reševalnih akcijah. Enako velja tudi za otroke, katerih starši gorski reševalci v teh aktivnostih ostanejo trajni invalidi 1. in 2. stopnje.”
Za delo in dejavnost gorskih reševalcev in reševalk GRZS je v letu 2014 Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) prispevala 63 odstotkov finančnih sredstev, Fundacija za invalidske in humanitarne organizacije (FIHO) 33 odstotkov, prihodkov od storitev in donacij pa je bilo za 4 odstotke, smo izvedeli od Dušana Polajnarja, strokovnega sodelavca GRZS, ki je še povedal: “Skupni prihodek GRZS v letu 2014 je bil 785.867,00 evrov, presežek odhodkov nad prihodki pa 254,00 evrov. V letu 2015 pričakujemo podobno stanje prihodkov kot v letu 2014. Dodatno smo z URSZR sklenili pogodbo o sofinanciranju intervencijskih vozil za društva GRS.”
Ustrezna oprema, tako osebna in tehnična, je za nemoteno delo gorskih reševalcev in reševalk nujna, zato vsako leto v GRZS pripravijo tudi načrt nakupa najpotrebnejše opreme. Predsednik Potočnik je v zvezi s tem dodal: “V letošnjem letu bomo nadaljevali z nakupom drugega dela specialnih nahrbtnikov za gorske reševalce, plezalnih pasov, namenjenih za delo in reševanje, in označevalnih brezrokavnikov, s katerimi smo reševalci v intervenciji bolje vidni in s tem varnejši. Od URSZR smo pridobili dodatna finančna sredstva za nakup štirih novih vozil, s katerimi bomo nadomestili stara, že odslužena intervencijska vozila v društvih GRS Radovljica, Škofja Loka, Ljubljana in Kranj.” Gorski reševalci in reševalke, pa tudi gasilci in druge enote za reševanje (jamarji, potapljači …) spadajo v Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, o kateri je predsednik Potočnik povedal, da je sodelovanje z upravo in preostalimi enotami reševalnih služb odlično in zgledno urejeno. “V kritičnih situacijah si priskočimo na pomoč, vse v želji po čim učinkovitejšem sistemu reševanja in po pomoči potrebnim državljanom. Redno se srečujemo na seminarjih in skupnih usposabljanjih, kjer si izmenjavamo izkušnje,” je še dodal.
Helikoptersko reševanjeO organiziranosti helikopterskega reševanja je Robert Kralj, vodja gorske policijske enote, povedal: “Kot že vrsto let je tudi letos organizirano dežurstvo ekipe za helikoptersko reševanje v gorah in drugih težko dostopnih terenih. Tako pri organizaciji kot tudi v samem izvedbenem delu dežurstva sodeluje Gorska reševalna zveza Slovenije s svojima komisijama za letalsko reševanje in medicino, policija z Letalsko policijsko enoto kot enim izmed prevoznikov ter Gorsko enoto in pa Slovenska vojska s helikoptersko eskadriljo, prav tako kot prevoznik. Dežurstvo ekipe glede na statistične kazalce gostitve nesreč v preteklih letih poteka v juniju in septembru od petka do nedelje, v mesecu juliju in avgustu, ko je gostota nesreč največja, pa je dežurstvo ekipe organizirano vse dni v tednu.
Ekipo sestavljajo posadka helikopterja, reševalec letalec, zdravnik letalec in policist letalec. Vsi trije člani so usposobljeni za tehnično helikoptersko reševanje, v ekipi pa zadolženi vsak za svoje naloge, hkrati pa za medsebojno pomoč pri oskrbi in reševanju poškodovanih ali obolelih gornikov. V posadki helikopterja sodelujeta dva pilota in tehnik letalec, ki je hkrati tudi operater na vitlu. Vsi člani tako letalske posadke kot reševalno moštvo morajo biti za tehnično helikoptersko reševanje posebej usposobljeni.Primarni helikopterski prevoznik za reševanje v gorah je po državnem načrtu aktiviranja Helikopterska eskadrilja Slovenske vojske, sekundarni pa Letalska policijska enota, ki primarno opravlja nujne helikopterske medicinske prevoze. V času zimskih šolskih počitnic in v času poletnega dežurstva si na podlagi dogovora oba prevoznika razdelita dežurstvo za tehnično helikoptersko reševanje na pol, saj s tem posadke pridobivajo dodatne izkušnje v realnih situacijah, s tem pa se zagotavlja učinkovito in varno reševanje, medsebojno nadomeščanje in nenazadnje pridobivanje izkušenj za primere večjih naravnih katastrof oz. nesreč večjih razsežnosti.Samo dežurstvo ekipe za helikoptersko reševanje v gorah pripomore k hitremu odzivnemu času in prihodu reševalne ekipe na mesto nesreče. Vemo, da pri hudih poškodbah čas pomeni življenje. Dežurne ekipe so vsako leto do sedaj v času organiziranega dežurstva opravile okoli 90 posredovanj.”
