Vsebina – ČlankiUVODNIKTek čez vedno višje ovire! Vladimir HabjanTEMA MESECA Sodobno planšarstvo. Dušan ŠkodičSir in skuta naša sta aduta! Pogovor na planini. Dušan ŠkodičMolže ni, kislo mleko pa je. Planina Dovška Rožca. Gorazd GorišekKako iz mleka nastane sir. Pogovor s strokovnjakom. Dušan ŠkodičGORE IN GLASBAO človeku, ki je vse življenje iskal lepoto. Ob 30-letnici smrti Janka Ravnika (1891-1982). Majda OdarNA PRAGU CENTRALNIH ALP Mogočen vrh z dolgimi pristopi. Cima Presanella. Danilo ŠtorALPINISTIČNA ODPRAVA V KARAKORUM Kar želiš, lahko dobiš! Prvenstveni vzpon slovenskoameriške naveze v K7. Urban Novak
Z NAMI NA POT Krnska jesenska pravljica. Vrhovi nad Krnskim jezerom. Mojca StritarOpisi: Velika Baba. Mojca StritarŠmohor. Mojca StritarKrn. Mojca StritarLemež. Mojca StritarZ NAMI NA POT V deželi prijaznih veveric, tudi za malčke. Cortina dAmpezzo v Dolomitih. Arnold LešnikOpisi: Lagazuoi Piccolo. Arnold LešnikMonte Nuvolau. Arnold LešnikCroda dAncona/Croda de rAncona. Arnold LešnikPiz Boe. Arnold Lešnik
MINIATURA Bivak v Kočni. Čari manj obiskanih planinskih poti. Tatjana CvetkoSAMOTNI HRIBIGastabil. Med ostanki življenja na Cerkljanskem. Rafael TerpinBOLIVIJA 2012 Pravljica? Korošci v Apolobambi. Marta KrejanOBLETNICA Sedem planik na sedemtisočaku. 30-letnica prve jugoslovanske ženske alpinistične odprave. Lidija HonzakKO SPOMINI OŽIVIJO Minilo je že trideset let. Mateja PateRAZMIŠLJANJE (Ne)prijetna resnica. Kolesarji so med nami. Borut PeršoljaMETEOROLOGIJA Višinsko osvežilno zavetišče pred vročinskimi valovi po nižinah. Vreme in razmere v gorah v meteorološkem poletju 2012. Miha Pavšek in Gregor VertačnikGORSKA MEDICINA Za vsak slučaj. Prva pomoč v gorah. Petra ZupetVARSTVO NARAVE Lastovke in sprememba vremena. Dušan KlenovšekŠPORTNO PLEZANJE Svetovno prvenstvo 2012. Marta KrejanNOVICE IZ VERTIKALE TUJINA NOVICE IZ TUJINE LITERATURA PLANINSKA ORGANIZACIJAV SPOMIN ——————————————————————————–Uvodnik: Tek čez vedno višje ovire!
Kot je znano, je v obravnavi predlog dviga davka na časopise in periodiko z 8,5 % na 20 %. Ne bi se preveč spuščal v razloge, zakaj je do tako nesmiselnega predloga sploh prišlo, se pa osebno pridružujem vsem tistim mnenjem, ki trdijo, da gre v osnovi za pogrom nad mediji in nad preveč raziskovalno nadobudnimi (beri: kritičnimi) novinarji. Vprašanje povišanja davka se dotika same esence izhajanja edicij. Zakaj sploh izdajamo – Planinski vestnik? Zakaj ga ljudje kupujejo? Kdo ga bere? Kaj jim to pomeni?Kdo bi rad bil z gorami in vsem v zvezi z njimi na tekočem. Morda kdo le rad gleda lepe fotografije. Tretji iščete uporabne podatke, da bi se podali na ture, kjer še niste bili. Mnogi radi berete prijetne leposlovne prispevke, se seznanjate z novostmi opreme, varnostjo v gorah … Gotovo ste med naročniki tudi tisti, ki z nakupom revije podpirate dejavnost planinske organizacije. Pohvalno. Razlogov je vsekakor več. Kaj je vsem rdeča nit? Rekel bi, da so to pozitivnost, koristnost, bogatenje, nadgradnja, resnica, katarza, če hočete. Branje Planinskega vestnika prinaša vsebine, ki bralca plemenitijo, mu ponujajo doživetje, odpirajo oči, ga etično vzgajajo in s tem bogatijo, mu spodbujajo sočutje, mu dajejo spoznanje, kako v hudih trenutkih človek doživlja sočloveka, kako se zanj žrtvuje, mu pomaga, nadalje prinaša vsebine, ki mu povečujejo varnost, ga svarijo in osveščajo, utrjujejo duha, vabijo v naravo … Je za take vsebine potrebno dvigati davek, da bo prišel še med manj bralcev? Je to ničvredna, nevzgojna, nespodbudna literatura, rumeni tisk ali kaj? Planinski vestnik ima najdaljšo zgodovino v Sloveniji. Po podatkih Narodno-univerzitetne knjižnice je najstarejša revija v Sloveniji, ki še izhaja. Izhajanje se tudi v najbolj turbulentnih časih dveh svetovnih vojn ni prenehalo in se je ohranilo. Vseh 112 let, kar izhaja, se je boril s pomanjkanjem finančnih sredstev. Do zdaj se je vedno izšlo. Od države bi za tak cenjeni medij pričakoval prej podporo kot pa polena. Saj nekaj te podpore tudi dobimo, če sem pošten. Občasno od ministrstev (prejšnjega šolskega, tudi kulturnega, občasno od Javne agencije za knjigo, dokaj redno pa od Fundacije za šport). Odstotki sofinanciranja so vsako leto različni, npr. od leta 2006 naprej od 6 pa do 13 % letnega proračuna. Iz tega sklada smo speljali nekaj odličnih projektov, naj omenim samo digitalizacijo vseh letnikov revije od leta 1895 naprej, ki so dostopni na spletu. Gotovo se boste strinjali z mano, da to pomeni tudi kulturno bogatenje narodnega arhiva.Kaj bi pomenilo povišanje davka za našo revijo, ta hip še nihče ne ve. Vemo le to, da bi bilo potrebno državi odvajati višja sredstva, kot smo jih do zdaj. Če naj ostanemo na enaki kakovosti in kvantiteti (naklada, število strani), potem to pomeni le višje cene posamezne številke in letne naročnine. V obratno smer ne bi rad razmišljal, preveč smo si namreč v zadnjem desetletju prizadevali v smeri izboljšanja. Če samo omenim, da smo se leta 2001 približevali 3900 naročnikom, danes pa se naklada bliža številki 7000! V času, ko tiskanim medijem po svetu in tudi pri nas drastično pada, Vestniku narašča! To pove vse. Naj zdaj pristanemo na nižanje kakovosti? Razočaran sem nad nekulturnim razmišljanjem ljudi, ki naj bi skrbeli za kulturo. Zdi se kot da nas nekdo namerno sili v tek čez vedno višje ovire. Dokler se zares ne spotaknemo? Septembra smo reviji priložili kratko anketo o zadovoljstvu z njo. Z veseljem vam sporočam, da smo dobili preko 600 vrnjenih anket, razveseljivo pa je predvsem zadovoljstvo z glasilom (več o tem novembra). Hvala vam za vašo zvestobo!Vladimir Habjan