Porast števila intervencij v zadnjih letihV analizi reševalnega dela, ki jo GRZS izvaja že vrsto let in je pomemben vir podatkov za delo gorskih reševalcev in njihovo preventivno dejavnost, opazimo, da se je v letu 2016 število opravljenih intervencij krepko dvignilo. Če se je njihovo število v letih 2011-2014 gibalo okoli 400, se je že v letu 2015 dvignilo na 434, lani pa precej približalo številki 500. V GRZS pravijo, da celotne analize lanskoletnih nesreč z vsemi vzroki še niso končali. Predsednik Komisije za informiranje in analize GRZS Matjaž Šerkezi pojasnjuje, da jim manjka pomemben podatek o številu obiskovalcev gora, na podlagi česar bi lahko sklepali, da je povečanje števila nesreč posledica večjega števila obiskovalcev, in dodaja: “Zadnja leta opažamo, da več ljudi obiskuje predvsem sredogorje in da se je s populizacijo športnih dejavnosti in predvsem z ozaveščanjem o zdravem načinu življenja z gibanjem v naravi povečalo zanimanje za planinstvo. Pojavile so se tudi druge rekreativne dejavnosti, kot so tek trail, turno kolesarstvo idr. Po mojem mnenju k temu največ pripomorejo družbena omrežja, predvsem Facebook, ki je odlično orodje za komunikacijo in promocijo produktov, hkrati pa predstavlja past. Samo predstavljajte si fotografijo čudovite gorske pokrajine, vršace, pokrite s snegom, ki izražajo samoto in mirnost, hkrati pa so divji in prvinski. Verjetno ni malo ljubiteljev gora, ki jih to ne bi pritegnilo in v njih vzbudilo želje, da bi tudi sami postali del te zgodbe. Žal so med njimi tudi taki, ki ne vedo, da lahko ‘idila’ ogrozi njihovo življenje, če se v ta svet odpravijo sami – brez izkušenj, priprave, znanja in opreme. S takimi obiskovalci gora, ki jih sam imenujem lovci na všečke – če bi jih poimenoval planinci, bi s tem naredil krivico planinstvu in planincem, ki se v gore odpravljajo odgovorno – se zadnja leta srečujemo vedno pogosteje, in ti so najbolj izpostavljeni.”
Helikopter je v veliko pomoč gorskim reševalcem. Foto: Vladimir Habjan
Nobena zima in poletje nista enaka prejšnjima, zato nas kljub prepričanju, da že vse vemo in znamo, vedno lahko kaj preseneti. Zato moramo biti vedno pripravljeni na nepričakovano, biti pozorni na odstopanja in nanje opozarjati.
Javno objavljeni opisi nesreč in analiz sprožijo različne odzive javnosti, pri čemer je najpogostejša pripomba o izstavitvi računa nekaterim rešenim. Šerkezi dodaja, da bi določene neodgovorne obiskovalce plačljivo reševanje mogoče odvrnilo od nepremišljene hoje v gore. Ker je GRZS v stikih z gorskimi reševalci iz tujine, ve, da imajo na primer avstrijski gorski reševalci (Österreich Bergrettungsdienst) podobne težave kljub plačljivemu reševanju. Zavarovanje za reševanje v gorah in dodatno zavarovanje pri Corisu, ki ju svojim članom vsako leto omogoči Planinska zveza Slovenije, sta zagotovilo, da se nam pri morebitni nesreči v tujini ni treba bati plačila stroškov reševanja. Vseeno pa se pogosto zgodi, da posameznik brez urejenega zavarovanja prejme račun za reševanje in takrat zaprosi PZS za pomoč. Šerkezi pravi: “Žal je takrat prepozno. Pred kratkim sem prejel podoben klic, in sicer so v Avstriji reševali slovenskega planinca in mu izstavili račun za okoli 7000 evrov, ki ga je moral plačati sam. Glede na izkušnje, znanje in primere reševanj v zadnjih letih menim, da bi se v primeru opredelitve za plačljivo reševanje v gorah ali proti temu odločil zanj. Naredil sem analizo reševanj v posameznih državah, ki imajo sistem reševanja organiziran različno, zato lahko potrdim, da trditve samooklicanih kritikov na družbenih omrežjih večinoma ne držijo.”
GRZS vlaga veliko energije in sredstev v preventivo, PZS usposablja strokovne kadre, ki svoje znanje prenašajo naprej, prostovoljni društveni delavci, markacisti, vodniki, varuhi narave, alpinisti, gorski reševalci svoj prosti čas namenjajo ohranjanju gorske narave in nadelavi varnejših planinskih poti. Šerkezi se sprašuje: “A kam nas to vodi? Nekateri se za preprost všeček na Facebooku še vedno požvižgajo na vse to.”
Usposabljanje gorskih reševalcev tudi v težjih vremenskih razmerah. Foto: Matjaž Šerkezi
Vzroki nesreč – značilnosti poletne in zimske sezoneV poletni sezoni se je največ nesreč zgodilo julija (20 %) in avgusta (23 %), sledil je september s 15 odstotki. Zanimivo je, da je bilo največ, kar 98 poškodovanih gornikov starih od 20 do 29 let, 86 poškodovancev je bilo starih od 50 do 59 let, v vmesnih starostnih dekadah so gorski reševalci našteli po 75 in 74 poškodovancev. Na prvem mestu vzrokov je že vrsto let zdrs kot posledica uporabe neprimerne osebne opreme, neznanja rokovanja z njo, utrujenosti, padca koncentracije pri sestopu … Slaba priprava na turo in precenjevanje osebnih sposobnosti sta bila vzroka za intervencije, ko so gorniki prosili za pomoč na neznanem terenu, niso bili telesno in duševno pripravljeni na turo, glede na izbran vzpon so (pre)večkrat izbrali neprimerno obutev …
V času poletne sezone je število nesreč naraslo tudi zaradi poslabšanj bolezenskih stanj planincev – sladkorne bolezni, infarkta, kapi … Ljudje kljub bolezni vse prevečkrat upajo, da bodo zmogli neko pot. Šerkezi opozarja: “Vedeti je treba, da je gorsko okolje posebno in da kronične bolezni, s katerimi lahko v dolini normalno živimo, v gorah zaradi višine, vročine, mraza, dehidracije … preidejo v stanje, ki ga lahko obvlada le usposobljena oseba z znanjem nujne medicinske pomoči, in celo v takem primeru lahko bolnik umre.” Zimski meseci so bili v letu 2016 specifični. Zima je bila precej topla, v dolini je bilo pravo jesensko vreme, v gorah pa malo snega. Tla pa so bila zmrznjena in ledene zaplate so skrite v visoki rjavi travi in pod listjem kot pasti čakale na morebitno žrtev. Kot pravi Šerkezi, je GRZS ljudi vso zimo opozarjala, naj bodo pazljivi in pri hoji uporabljajo derezice in dereze – odvisno od zahtevnosti ture. Dogajali so se predvsem zdrsi s padci čez skalne skoke s hudimi poškodbami glave in spodnjih okončin.
Dereze ali derezicePravilna raba besed in izrazoslovje sta pomembna tudi v gorništvu. V reklamah in objavah na spletu se zadnje čase pojavlja beseda dereze tudi za tako imenovane derezice, snežne ali ledne verige. Ampak dereze so dereze: 12-zobe, klasične, polavtomatske ali avtomatske, specialne ali pohodne … Derezice pa v nobenem primeru niso dereze! Če nekdo brez izkušenj kupi dereze, a dobi derezice, gre za zavajanje, ki je lahko nevarno.
V angleškem svetu obstaja več izrazov za te pripomočke, crampons za dereze in ice-track, snow-track, micro-crampons za derezice, in vsak je nečemu namenjen. Derezice niso dereze in niso namenjene hoji v gore, so pa odlične za hojo po poledenelih in zasneženih gozdnih cestah, v urbanih okoljih ali pa po pobočjih gozdne Pokljuke in Velike planine. Kadar pa uporabljate dereze, spada v roke cepin, ne pohodne palice!(Vir: www.grs-kamnik.si/novice.php?pid=860)
Pomoč prihaja. Foto: Matjaž Šerkezi
Helikoptersko reševanje v letu 2016V letu 2016 je bilo v času delovanja dežurne ekipe za helikoptersko reševanje v gorah (od 3. junija do 2. oktobra) v skupaj 89 dneh opravljenih 143 posredovanj s helikopterjem. V letu 2015 je bilo v enakem obdobju opravljenih 116 posredovanj s helikopterjem. Od 143 posredovanj v lanskem obdobju dežurstva je bilo 113 posredovanj zaradi reševanja poškodovanih, 18 zaradi obolelih oseb, 8 zaradi mrtvih gornikov, 2 gornika sta bila pogrešana, dvakrat pa je bila po vzletu helikopterja intervencija preklicana. Kar 76 primerov reševanj je bilo v tako zahtevnem območju, da je bilo reševanje treba izvesti s pomočjo elektromotornega vitla.
Po dnevih v tednu prednjačijo konci tednov, in sicer je bilo tako ob sobotah kot ob nedeljah 44 helikopterskih posredovanj. V dežurstvo je bilo poleg posadk helikopterjev Slovenske vojske in policije vključenih 43 reševalcev letalcev GRZS, 16 zdravnikov GRZS ter 18 policistov Gorske policijske enote.
Helikoptersko reševanje letosLetos bo helikoptersko reševanje potekalo podobno kot lani. GRZS se ves čas dogovarja za povečanje števila dežurstev. Vsekakor je cilj celoletna dežurna ekipa, kot je to urejeno v času glavne planinske sezone, zaključujemo pa tudi dogovore za sodelovanje pri gorskem reševanju s HNMP (Helikopterska nujna medicinska pomoč). Glede na izkušnje smo dopolnili in popravili module za reševalce letalce. Tako bo pri helikopterskem reševanju sodelovalo še šest tehnikov iz vrst GRZS in HNMP. Pripravljamo se, da s 30. marcem začnemo dežurstva med konci tedna. Če so lani ta potekala v juniju in septembru, se bodo z letos začela že aprila in nadaljevala vse do konca oktobra. V času glavne planinske sezone, julija in avgusta, pa bodo – kot že zadnjih nekaj let – potekala tudi med tednom. Pri tem bodo pomagali zdravniki HNMP v sodelovanju s Slovensko vojsko in policijo. Eden primarnih ciljev vseh vpletenih je z organizacijo dežurstva zagotoviti čim krajši odzivni čas od klica do prihoda na mesto nesreče in s tem poškodovanim v gorah zagotoviti čim boljšo oskrbo ter posledično hitrejše in boljše okrevanje po poškodbi ter vrnitev v normalno življenje in delovno okolje.
Robert Kralj, komisija za letalsko reševanje GRZS
Ko se tura konča drugače, kot smo si želeli …V eni klasičnih alpinističnih smeri v Kamniško-Savinjskih Alpah sta se zaplezala mlajši alpinistični pripravnik in njegov prijatelj brez plezalnih izkušenj. Zaradi počasnega napredovanja in neprimerne opreme ju je ujela tema. Proti večeru se je razbesnela še huda nevihta. Obtičala sta na koncu smeri z eno čelno svetilko in brez rezervnih oblačil. Gorski reševalci so v celonočni intervenciji dostopili do obeh zaplezanih in ju najprej ovili v toplotni omot oz. toliko ogreli, da sta lahko naredila nekaj korakov do mesta, kjer ju je pobral helikopter Slovenske vojske.
Kaj je šlo narobe in zakaj? Za tak konec ture je bilo seveda več vzrokov, napačnih odločitev, ki so se seštevale in pripeljale do klica na pomoč: neusposobljenost in neizkušenost, prepozen vstop v smer, neprimerna oprema – dvojna 60-metrska vrv je bila v smeri spodnje IV. težavnostne stopnje po lestvici UIAA moteča in je upočasnila napredovanje, prepočasno napredovanje, v orientacijsko zahtevni smeri je bilo iskanje pravih prehodov zaradi pomanjkanja izkušenj z orientacijo zamudno, imela sta samo eno čelno svetilko in pomanjkljiva oblačila.
Matjaž Šerkezi, komisija za informiranje in analize GRZS
Brez posledic za gorsko reševanjeVladna uredba o prenehanju kritja stroškov za opravljene ure letenja s helikopterjem Slovenske vojske in policije v okviru nujne medicinske pomoči, tudi v primeru gorskega reševanja, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter prenosu na Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za obrambo za zdaj na gorsko reševanje ne bo imela vpliva. Pri tem seveda ne gre samo za čim hitrejši prevoz poškodovancev do profesionalne medicinske pomoči, ali žal tudi trupel, temveč tudi za prevoz moštva gorskih reševalcev na kraj dogodka zaradi ohranjanja njihovega zdravja. Kot pravi Šerkezi, da pri svojih štiridesetih letih ne bodo imeli poškodovane hrbtenice zaradi težke opreme in ‘izrabljenih’ kolen, česar se mora zavedati tudi država, ki se večkrat mačehovsko obnaša do ljudi, ki delujejo v sistemu civilne zaščite. In dodaja, da te po eni strani trepljajo po hrbtu in poklanjajo priznanja, po drugi strani pa kot prostovoljec – gorski reševalec, gasilec … – nimaš nobenih ugodnosti pri zdravstvenem zavarovanju, pokojnini, rehabilitaciji po poškodbi, ki je posledica intervencije … Slovenci smo lahko ponosni, da imamo helikopterski ekipi Slovenske vojske in policije z visoko usposobljenimi piloti in posadko. Brez teh fantov in deklet bi imeli gorski reševalci pri intervencijah marsikdaj veliko večje težave.Vir: Planinski vestnik, Mušič Habjan I., Veliko Intervencij – Delo GRZS v letu 2016, L3/2017, str. 58-61. Planinska zveza Slovenije, 2017.