“Po nesreči, kakršna je bila ta, bi marsikdo obupal in odnehal. Gorski reševalci nismo. Šli smo naprej in iz nesreče potegnili tisto, kar je bilo prav in potrebno. Vse to je bilo storjeno z enim samim namenom – da lahko še naprej pomagamo tistim, ki so v gorah pomoči potrebni. Bolečina je z leti popustila, spomin pa je ostal in mora ostati. Spomin, ki mora biti, če hočemo, da bomo reševali še bolje in varneje, tudi opomin,” je v govoru poudaril podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Franc Miš.
Po krajši spominski maši je vojaški vikar recitiral Pavčkovo pesem:
Vsak človek je zase svet,
čuden, svetal in lep
kot zvezda na nebu …
Vsak tiho zori,
počasi in z leti,
a kamor že greš, vse poti
je treba na novo začeti.
Tako živimo ljudje.
Vsak zase krmari k pogrebu.
Svetloba samo
nas druži kot zvezde na nebu.
A včasih so daleč poti,
da roka v roko ne seže,
a včasih preblizu so si,
da z nohti lahko
srce kdo doseže …
Od tega menda
človek umre,
od tega z neba
se zvezda ospe.
(Tone Pavček: Pesem o zvezdah)
Marjan Fank, generalni direktor Policije, je v svojem govoru povedal, da se vsi, ki zahajamo v gorski svet, ne zavedamo vseh nevarnosti in nas takšne tragedije spomnijo na to. Zakaj je tako kruto usoda posegla v delo in življenja ljudi, gorskih reševalcev in sorodnikov, ne moremo vedeti, lahko pa ohranimo spoštljiv in večen spomin, kot so večne skale nad nami, kar je tudi naša dolžnost.
Helikopterski poklon spominu na ponesrečene gorske reševalce (foto Vladimir Habjan)
Po Fankovem nagovoru se je iznad Savinjskega sedla dvignil helikopter slovenske Policije in zaokrožil nad Tursko goro, posadka helikopterja pa je v skale, kjer je bilo sidrišče preminulih gorskih reševalcev, položila venec. Helikopter se je s posadko s posebnim manevrom poklonil spominu ponesrečenih nad množico prisotnih in poletel nad Kamniško sedlo.
Marjan Fank, generalni direktor Policije, Tine Cuder, načelnik Društva GRS Bovec, Bojan Rotovnik, predsednik PZS, in Danilo Škerbinek, član UO PZS, so pred spominsko obeležje položili cvetje. Z darovano mašo vojaškega vikarja, srčno zapetimi pesmimi moškega pevskega zbora Triglav Trenta in trobili Policijskega orkestra je bila spominska slovesnost zaokrožena. Slovesnost so pripravili člani Društva GRS Bovec in Policija.
Irena Mušič Habjan
10. junija 1997 se je v sklopu republiške vaje, na kateri so sodelovali gorski reševalci in helikopter Slovenske policije, smrtno ponesrečilo pet reševalcev: Jani Kokalj (zdravnik reševalec letalec), Mitja Brajnik (IGRS in reševalec letalec), Luka Karničar (reševalec letalec in GV), Rado Markič (reševalec letalec) in Boris Mlekuž (IGRS in reševalec letalec). Še do danes velja ta tragedija za najhujšo nesrečo slovenskih gorskih reševalcev v njihovi 125-letni zgodovini.
Po nesreči je Zbor reševalcev, 18. aprila 1998, ustanovil Ustanovo Sklad Okrešelj, ki omogoča nepridobitno, dobrodelno in trajno finančno pomoč in štipendiranje otrok reševalcev, ki so se smrtno ponesrečili pri reševalnem delu.
Najpomembnejše naloge Ustanove Sklad Okrešelj:
gmotna pomoč družinam pri šolanju otrok v osnovni šoli ter njihovo štipendiranje v času srednješolskega in visokošolskega izobraževanja,
prostovoljno zbiranje sredstev za šolanje otrok ponesrečenih reševalcev,
razpisovanje štipendij za tiste študijske smeri, ki lahko pripomorejo k večji varnosti obiskovalcev gorskega sveta,
razpisovanje diplomskih in drugih študijskih nalog, katerih namen je raziskovanje gorskih nesreč, izboljševanje reševalnih orodij in sredstev ter iskanje varnejših metod dela pri reševanju ponesrečenih v gorskem svetu.
Od vsega začetka sklad finančno podpira tudi FIHO (Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji).