Noč, veter in mraz so bili spremljevalci tokratne intervencije. Dve dekleti sta sestopali z Brane, zaradi snega, ki je pokril markacije zašli s poti in obtičali nekje nad neprehodnimi stenami Brane.
Klic 112 nas je “zmotil” sredi sestanka na društvu. Telefon zazvoni, obraz se zresni, nekaj minut tišine, kratki odgovori in vprašanja. Center nas poveže z dekletoma, skušamo pridobiti lokacijo preko pametnega telefona, žal pa zaradi slabega prenosa podatkov ne uspemo. Damo navodila, da se ne premikata, zaščitita pred mrazom in vetrom in čakata na naš prihod. Prva ekipa je med tem časom pripravljena, najhitrejši fantje … Matjaž ogreva avtomobila, z enim imamo kar nekaj dela, ker ni v garaži in je na njem polno pomrznjenega snega. Čez leto bo situacija boljša, saj se občina Kamnik z županom trudi za zagotovitev primernih prostorov.
Skrbi nas, saj je Brana ena izmed nevarnejših gora v Kamniških Alpah. Na vesti ima kar 32 planincev, ni je za podcenjevati. S svojim severozahodnim pobočjem, ki se kot bela past strmo spušča proti Okrešlju in nima zastonj imena “Štajerc express”, marsikdaj v zimskem času preseneti nebogljeno “dušo”.
Čelne svetilke Led Lenser, dereze, cepin, topla oblačila, rezervne baterije … vse to “leti” v nahrbtnik. Ekipa odrine, modra luč osvetljuje cesto. Drugi del podporne ekipe naredi bazo pri Jurju v Kamniški Bistrici. Boža in Marjan nas kot zmeraj čakata odprtih rok. Zveza preko telefonov in radijskih postaj, iskanje primernih radijskih zvez s pomočjo katere ohranjamo stik z ekipo na terenu. Repetitor na Veliki planini bi vse te težave rešil, pa se žal borimo že več kot celo leto, da ga bi pridobili skupaj s frekvenco – pa samo reševali bi radi.
Damjan se javi z vrha Brane, vpisa v knjigo ni. Na poti proti vrhu ni bilo nobenega signala. V bazi gledamo digitalne karte in razmišljamo o možnostih. Skušamo se postaviti v kožo deklet in predvideti kam bi odšli. V zadnjih letih smo na področju navigacije gorski reševalci v Kamniku naredili premik svetlobnih let naprej. Kar nekaj aplikacij in kart smo naredili sami in jih glede na izkušnje iz intervencij prilagodili potrebam. Od nas se ne učijo samo naši gorski reševalci ampak celo tujci.
Ob 2:30 ponoči (8.1.2016) dobimo potrditev, da sta dekleti locirani. Med nami se sliši globok “uf”. Iz previdnosti se čaka, da pridejo do njih. Sproščenost. Veselje. Čeprav dolga pot v dolino se zavedamo, da sta v varnih rokah. Rešeni sta dve mladi življenji. Samo to šteje, nič drugega. Dolga noč bo kmalu pozabljena, intervencijska kava Marjana bo držala še kakšen dan in potem se bo “gladina” umirila. Dve mladi duši pa bosta šli naprej.
… fantje utrujeni, pa vendar zadovoljni – če ne drugega je odtehtala vožnja z Jermance – pet gorskih reševalcev z dvema dekletoma. Le kaj je lahko lepšega?!
Počasi se peljem iz doline Kamniške Bistrice proti Kamniku, čez cesto steče srna. Na Kopiščih so vedno, tiste ta prave, na štiri noge. Samo, da ne srečam dveh kamniških policistk, ki me imata radi, saj mi vsakič, ko me srečata, ponudita “prisrčnico”. Menda se na GRS dogajajo čudne reči. No ja, bo že držalo. Danes je 8. januar in na ta dan naj bi “privekal” na svet. Lepo darilo, še posebej med fanti, ki jih cenim.Besedilo: Matjaž ŠerkeziFotografija: Damjan Kočar
V intervenciji je sodelovalo 14 članov Društva GRS Kamnik in dva kamniška policista. Marjan in Boža (Piknik center Pri Jurju v Kamniški Bistirici) sta skrbela, da smo lahko bili budni in nam ni bilo dolgčas. Dobro in predvsem profesionalno sodelovanje z ReCo Ljubljana “odnese” marsikatero skrb. In bravo ekipa na terenu – Damjan, Jure, Matej, Franci in Matej.