Janez Volkar – Jane (1952-2017)

| Zapisal: GRS Kamnik

Znan je po več dobrih vzponih v domačih gorah in na tujem, še posebno pa tudi po udeležbi na kamniško-poljski odpravi na Nošak leta 1976. Od 1992 do 1998 je bil tajnik komisije za GRS pri PZS, kasneje več let član komisije za informatiko GRZS. Pri našem društvu je bil še vedno aktivni član, udeleževal se je reševalnih akcij, vestno sodeloval pri ostalih aktivnostih društva, po vodstveni funkciji pa je deloval kot predsednik nadzornega odbora.

20170516_grs_kamnik_volkar_jane_005Postavitev bivaka na Velikih podih. Volkar s Tonetom Štritofom; tistim s pipo. Arhiv Toneta Škarje.Bil je tudi navdušen turni smučar, ves čas je zavzeto spremljal alpinizem, obiskoval Alpe in bil v Himalaji. Z največjim veseljem je zbiral in raziskoval podatke o razvoju kamniškega alpinizma in gorskega reševanja. O vsem tem je z občuteno besedo tudi pisal. Veliko njegovega gradiva, ki ga je nameraval še objaviti, je ostalo nedokončanega, saj mu je prezgodnja in nenadna smrt to preprečila.20170516_grs_kamnik_volkar_jane_004 Jane Volkar je drugi z desne. Arhiv Toneta Škarje.Od njega se bomo poslovili v četrtek, 18. maja, ob 16. uri na pokopališču v Mengšu. Za vse, kar je storil, smo mu izredno hvaležni. Zelo bomo pogrešali njegovo pošteno in odkrito besedo ter njegov prijazen nasmeh.20170516_grs_kamnik_volkar_jane_003Jane Volkar med prijatelji alpinisti in gorskimi reševalci. Od leve: Franc Vrankar, Miro Šušteršič, Marjan Kregar in Jane Volkar. Arhiv Toneta Škarje.Prijatelji alpinisti in gorski reševalci.

Žalna seja v spomin Janezu, 17. 5. 2017, Franc Miš; predsednik:Draga Marička, Mojca in Tadej, drage kolegice in kolegi,zbrali smo se v Janetov spomin. Ob priložnostih, kot je današnja, je težko izbrati besede. Besede, ki bodo prave, da bodo povedale dovolj, kar želim povedati. Razmišljal sem, katere naj uporabim, in nehote sta mi v ospredje prišli dve: zanesljivost in preudarnost. V povezavi z Janetom lahko brez zadržkov uporabim obe. Bil je zanesljiv in bil je preudaren. Seveda je bil še mnogo in mnogo več.Ko smo danes teden začeli s sejo Upravnega odbora, na katero naj bi prišel, mi ni šlo v račun, da ga ni. To ni bilo v njegovi navadi. Vedel sem, da mora biti za to poseben razlog, namreč bil je preveč zanesljiv, da bi izostal, kar tako. Žal mi je kmalu po začetku sestanka kolega sporočil, da je razlog nesreča, ki ga je doletela.Čeprav sem slišal, da je nesreča huda, pa niti za hip nisem pomislil, da ga ne bo več na naše sestanke, vaje, intervencije in ostale dejavnosti, ki jim je s svojo preudarnostjo vedno dal svoj pečat.Te dni sem ponovno bral njegov zadnji članek, ki ga je pripravil za našo spletno stran in zaključil s stavkom: »Nihče ni ostal brez odgovorov«. Na misel mi je prišlo: »Tako preudaren je bil, da nam je tudi z zadnjim stavkom, ki ga je napisal, hotel nekaj sporočiti«.Prosim, počastimo njegov spomin z minuto molka.Slava mu!Ženi Marički, hčerki Mojci, Tadeju in vsem njegovim, izrekam v imenu članov Društva GRS Kamnik globoko in iskreno sožalje.