Tako so na velikonočni ponedeljek 29. marca 1937 hoteli tekmovati nad Hvačmanovo kočo, ki je stala nedaleč stran od Doma pod Storžičem. Tisto leto ni bilo veliko snega, a ga je v nekaj dneh pred tekmo v gorah zapadlo tudi do tri metre, zadnjo noč pa še četrt metra. Organizatorji so tekmo hoteli odpovedati, a so mladi na vsak način hoteli tekmovati. Že pri vzpenjanju na start jih je na nevarnost opozoril manjši plaz, a so se vzpenjali po grabnu naprej. Nato se je nad njimi utrgal večji plaz in zasul osem smučarjev. Še preden so začeli z reševanjem, je priletelo še nekaj plazov, ki so zasute še bolj pokrili s snegom, v drugi skupini vzpenjajočih pa je sneg zasul še enega. Najmlajši je bil star 14. let, najstarejši pa 32. let. Vsi so bili iz Tržiča ali bližnje okolice. Že prvi dan so v dolino prinesli dva ponesrečenca, nato je stekla velika reševalna akcija, v kateri so sodelovali domačini, gorski reševalci z Gorenjske in kakih sto vojakov planincev iz Škofje loke. Kopali so rove, sondirali in v dveh tednih so našli vse nesrečnike. Neposredna posledica te hude tragedije je bila ustanovitev postaje gorske reševalne službe v Tržiču.V sedemdesetih letih je tržiški alpinistični odsek organiziral tekmovanja v veleslalomu v spomin na Roka Kramarja , ki je padel za svobodo, in je s Štuparjevim in VTK memorialom štel za alpinistično prvenstvo. Tudi Kamničani smo se radi udeleževali teh tekem, dosegali dobre rezultate in tudi zmagovali (na posameznih tekmah in skupno – Ivo Griljc, Marička Škrlep).Letos smo se po dolgih letih zbrali na spominski tekmi in obudili spomine. Bilo nas je 52 iz devetih društev GRS, treh PD in predstavniki iz Srbske (Kruševac) in Bosanske (Mostar) gorske reševalne službe.Smučarija: tako – tako, zgoraj trdo, spodaj mehko in ozko (pa ne misli grdo!). Zmagali so tisti, ki so bili najbolj povprečni (po času): Mišo, Primož Štamcar (Tržič) in Jeti. Najhitrejši je bil Iztok Tomazin, ki je cilj dosegel v manj kot četrt ure, najpočasnejši pa Djajo Mujatka, ki je s smučmi na nahrbtniku pripešačil v uri in pol. Kamničani (še Mira, Cene in jaz) smo se torej dobro odrezali!Po tekmi smo se udeležili še svečane akademije ob 80 letnici ustanovitve postaje v bližnji vasi Lom. Društvo ima podobne probleme s prostori kot mi, a jih bodo – po zagotovilu župana – začeli pospešeno reševati. Lepo je bilo!
Besedilo in fotografije: Janez Volkar