Število obiskovalcev visokogorja se poveča. Sledi ohladitev, močan veter, ki prenaša sneg in ga na zavetrnih straneh odlaga. Delajo se klože. Razmere so še vedno odlične seveda razen na mestih, kjer so se naredile klože, ki pa so zelo nevarne in nepredvidljive. Narejene so na trdi podlagi, njen sneg ni sprijet s podlago in večinoma se odpeljejo po pobočju že ob majhni obremenitvi.
Kloža (zamet) je lahko majhna, prisotna le na delu grape ali pobočja , ali pa zajema večje področje. Prva manjša je večkrat še bolj nevarna in zahrbtna, saj nas preseneti, včasih pa si rečemo, samo tole kložico prečkam, pa sem na varnem in to je lahko usodno. Poznamo dve vrst klož, mehko in trdo kložo.Mehka kloža:Zračni tok na zavetrni strani izgubi moč in se vrtinči, na grebenih se delajo opasti, pod njimi pa odlaga snežinke in tam nastanejo mehke klože. Mehke klože nastajajo tudi v grapah, povsod za robovi, kjer se veter vrtinči in odlaga snežinke. Trda kloža:Močan veter na privetrni strani pa nabija snežinke v pobočje, kjer nastajajo trde klože. Trda je sestavljena iz skorje, ki ne drži naše teže, pod njo pa je mehak nepredelan sneg. Plaz se sproži že ob majhni obremenitvi. Na zgornji meji plazu se pojavi izrazita napoka, nato se odpelje cela kloža oz. pobočje. Najprej drsi enotno, nato pa se zaradi terena razlomi. Od daleč je plaz videti precej nedolžno, vendar so sile velike, hitrost plazu pa hitro naraste na 60 pa tudi do 100km/h. Zaustavitev s cepinom je možna le ob takojšnji reakciji, če gre za majhno, tanjšo kložo, pri večjih plazovih, ko drsi celo pobočje pa je to praktično nemogoče.
Zato spremljajmo vremenske in snežne razmere ter na varnih področjih spoznavajmo sneg in njegove lastnosti. Tako se bomo naučili prepoznati kložo in se v danih razmerah znali pravilno odločiti. Izobražujmo se, ne hodimo sami, uporabljajmo kvalitetno opremo, pred vstopom na nevarno območje pa se ustrezno pripravimo. Zberimo in upoštevajmo vse dane podatke in ne poskušajmo za vsako ceno doseči svoj cilj!