S prvo čelno svetilko Led Lenser sem se srečal osem let nazaj, ko ta proizvajalec še ni bil poznan pri nas oz. uveljavljen. Gorski reševalci smo bili prvi, ki smo začeli bolj množično uporabljati model H7, ki pa je imel številne napake in je bil pogosto vzrok za negodovanje. Tako se je npr. obrabil sprednji del plastike za nastavljanje kota svetilke ali pa se je poškodovala žička za napajanje v pregibu. Vse te napake smo redno javljali podjetju RT-TRI in na naše presenečenje, kar ni navada slovenskega trga, so bile svetilke takoj zamenjane in z vsako verzijo pomanjkljivosti odpravljene.
Pred kratkim sem na test dobil model LL H7R.2 in z njo kolesaril, tekel in prehodil lep kos slovenskih gora.
Od predhodnika se razlikuje po tem, da je svetilka bistveno bolj dodelana.
Najprej nekaj tehničnih podatkov:- svetilnost 300 lm,- domet snopa 160 m,- trajanje svetilnosti v funkciji varčevanja do 60 ur.
Svetilka deluje na priložen akumulator (1400 mAh, 5.18 Wh), ki ga lahko nadomestite tudi s štirimi baterijami AAA. Svetujem uporabo akumulatorja, saj deluje bistveno dlje, poleg tega pa je stvar ekološka, saj ga po uporabi preprosto napolnite z mini USB polnilnikom, ki je standarden tudi vsem mobilnim telefonom. Na terenu pa lahko za polnjenje uporabite tudi mobilno baterijsko banko.
Po daljši uporabi lahko napišem tudi, da svetilka zelo lepo “sedi” na glavi in se ne premika pri hitrejših gibih. Na predelu kjer je shranjen akumulator je nameščen večji kolešček, ki služi nastavljanju svetilnosti. Nobene potrebe ni, da jo imamo prižgano ves čas na največji svetilnosti, saj se mi zdi na trenutke moteča, še posebej če smo v družbi ženske, ki imajo raje romantiko kot pa preveč luči.
Zelo dobra lastnost koleščka je, da služi kot luč, ki je rdeče barve in lahko utripa ali pa ne. Še posebej pride to v poštev pri nočnih tekih ali kolesarjenju, saj smo na ta način prej in dobro vidni in s tem varnejši na cesti.
Premikanje fokusa je iz stare H7, kjer si to urejal s palčko zamenjalo večje ohišje, ki nudi boljši oprijem in s tem bistveno lažje nastavljanje snopa. Ohišje glave pa lepo leži v udobnem nastavku za glavo, ki je kompaktnejšo kot je to bilo pri H7 in s tem manj možnosti, da ga bi zlomili. “Električna napeljava” je dobro pritrjena na elastiko in tudi sama elastična, da ne prihaja do loma žic. Žice so sedaj zaščitene z odpornejšim plaščem, ki pri nižjih temperaturah ne otrdi oz. izgubi svoje elastičnosti.
Še ena prednost, ki je zelo pomembna. Pri H7 se je večkrat zgodilo, da ko sem svetilko vzel iz nahrbtnika je ta bila prazna. Namreč ni omogočala zaklepa, stikalo za vklop pa je bilo preveč izpostavljeno in se je že ob manjšem pritisku sprožilo. Si predstavljate mojo slabo jezo, ko sem moral večkrat zamenjati baterije, čeprav vedno skrbim, da so te v svetilki polne. Pri H7R.2 je to nemogoče, saj je stikalo v višini ohišja in zaščiteno z gumo. Poleg tega pa se z daljšim pritiskom nanj zaklene, kar onemogoča samodejno prižiganje svetilke.
Zaenkrat lahko naštejem samo pluse svetilke LL H7R.2, ki jih nudi s svojimi 165 g in s tem sodi med lažje in zmogljivejše “žverce”. Fantje me večkrat prosijo, da jo ugasnem in da lahko do izraza pridejo njihove svetilke drugih priznanih znamk.
Seveda mi marsikdaj kdo pokaže svetilko, ki jo uporablja in jo je naročil preko “priznanih spletnih kitajskih trgovin”. Z njimi se lahko pogovarjam samo pol ure, ko njegova začne izrazito izgubljati na svetilnosti, LL H7R.2 pa svojo največjo moč izkazuje še cele štiri (4) ure.
Naslednja generacija bo verjetno še boljša, še bolj dodelana, tudi na podlagi naših (gorskih reševalcev) izkušenj. So pa že zelo blizu popolnosti. Veliko rezerve je še na akumulatorju in teži.
Poleg H7 in H7R.2 gorski reševalci iz Kamnika uporabljamo še profesionalne svetilke LL serije X, ki so s svojo svetilnostjo do 3200 lm in dometom do 700 m odličen pripomoček pri nočnih iskalnih intervencijah.
Besedilo in fotografije: Matjaž Šerkezi