Nemudoma aktiviramo dežurno ekipo na Brniku, ki poskuša z reševanjem, a zaradi močnih sunkov vetra ne more pomagati ponesrečenemu, pa tudi moštva žal ne morejo prepeljati bližje kraja nesreče. Zato nemudoma steče klasična intervencija. Z vso opremo za stensko reševanje smo kar se da hitro na kraju. Odločimo se za spust ponesrečenca v Repov kot, nekje 450 metrov do snežišča, kjer veter manj piha in bi ga po dogovoru s pilotom in ekipo helikopter lahko pobral. Bijemo bitko s časom, da nas ne prehiti tema. Pod steno in v dolino spotoma varno spravimo še dva prijatelja od ponesrečenega. Po slabih osmih urah je ponesrečeni na snežišču pod steno in helikopter zopet poskuša. Držimo pesti, da mu uspe, sicer vemo, kaj nas čaka ... še celonočni, zahteven transport v dolino in noč brez spanja. Naposled helikopterski ekipi le uspe vitlanje in ponesrečenega odpeljejo v nadaljno oskrbo, mi pa vriskamo od veselja, da nam je prihranjena noč ...

Sledi pospravljanje naših sledi iz stene (vrvi, klini, ostala oprema) in sestop v Kamniško Bistrico k Jurju, kjer pojemo kosilo za večerjo, nekateri pa celo zajtrk. Sledi še sortiranje opreme na postaji. Nekako ob 23. uri zaključimo in gremo domov, veseli, da se je vse srečno končalo za ponesrečenega, prijatelje in nas. Še enkrat se je pokazalo, da je dobra fizična in tehnična pripravljenost reševalcev prostovoljcev, ključna. Včeraj je delala ekipa in timsko vzdušje. 

Pa srečno in mirno nedeljo želimo! Pa je še en dan mimo ...