Gorsko reševalno zvezo Slovenije so predstavljali Igor Potočnik; predsednik GRZS, Branko Žorž; predsednik Komisije za reševalne tehnike, dr. Iztok Tomazin; Komisija za medicino GRZS, Robert Kralj; gorska enota Slovenske policije in predstavnik Komisije za letalsko reševanje GRZS, Klemen Volontar; predsednik Komisije za reševanje iz plazov, Dušan Polajnar; strokovni sodelavec GRZS in Matjaž Šerkezi; predsednik Komisije za informiranje in analize.
Od leve: Branko Žorž, Dušan Polajnar, Robi Kralj in Miha Avbelj.
S strani GRZS (Matjaž Šerkezi) je bil predstavljen program usposabljanja Search and rescue operater (Tehnik za primere iskalnih intervencij) - z usposabljanjem bo KRT GRZS začela v marcu 2017 skupaj z KZ in KRP GRZS. Poleg teoretične predstavitve je bil prikazan tudi konkreten primer delovanja programa z rabo kartografije od 1:1000 000 do ortofoto in lidar v 2D vmesniku in Google Earth Pro. Na koncu predstavitve se je odprla zanimiva razprava in odobravanje načrtovanega. Podjetje RECCO se zanima za konkreten projekt in poslane so mu bile osnovne smernice delovanja. Po vsej verjetnosti bo pristopil k sodelovanju.
Zanimivo je bilo predavanje članov avstrijske Bergretung, kjer so v vizijo za prihodnost vključili tudi delo s pametnimi telefoni predvsem na področju navigacije. V pogovoru z njimi se je GRZS v nadaljevanju dogovorilia da jim lahko pri tem pomagam z nasveti oz. da določen del tega predstavimo na srečanju Alpe-Adria, ki bo 6. 12. 2016 v Beljaku.
Predstavitev Air-Gletscher - reševanje v primeru velike nevarnosti sekundarnega plazu.
Klemen Volontar je aktivno sodeloval pri pripravi prestavitev s področja lavin. Posebej zanimiva je bila točka, ki je bila posvečena t.i. olimpiadi, kjer je bil označen poligon oz. plazovina in na kateri je bilo skritih pet predmetov. Na plazovino so šli po trije reševalci (značaj tekmovanja) vsak s svojo lavinsko žolno in skupaj petimi zastavicami za označitev žrtve. Ena žrtev je bila vizualna, druga slišna in tri lavinske žolne. Sistem je odličen primer treninga tudi za gorske reševalce, saj popestri iskanje, hkrati pa prepreči, da se bi zanašali samo na lavinsko žolno oz. da moramo pri iskanju upoštevati tudi komponento vizualnega pregleda plazovine.
Priporočila pri nakupu lavinske žolne so:
• Obvezno mora imeti tri antene.
• Digitalna in ne analogna.
• Gumb za označevanja v primeru večih zasutih.
Lavinsko žolno je potrebno ves čas pregledovati in biti pozoren na morebitne mehanske poškodbe, kakšni so kontaktni baterij oz. morebitna korozija le teh, stanje trakov za pritrditev žolne na telo.
Lavinsko žolno se nosi pripeto na telo s trakovi ali v žepu hlač - v tem primeru mora ta biti obvezno pripeta na pas hlač in v žepu z zaprto zadrgo!
Žolna mora imeti zadnjo naloženo programsko opremo.
Lavinske žolne se v nobenem primeru ne popravlja oz. se delajo določene meritve in popravki - to lahko počnejo samo pooblaščeni servisi oz. se pokvarjena lavinska žolna zamenja.
Interferenca - motnje:
• Motenje digitalne lavinske žolne z mobilnimi telefoni, radijskimi postajami ...
• Interferenco lahko povzročijo tudi pametne ure - Samsung watch, AppleWatch ...
• Motnja povzroči napako v distanci, informacija o smeri ...
Napako se lahko odpravi, če je možno žolno preklopiti na analogno delovanje oz. odstraniti potencialnega motilca.
Delavnica prve pomoči, ki jo je vodil dr. Iztok Tomazin.
Poleg posameznih produktov, ki so se predstavljali v preddverju sejne sobe, so predvsem za alpiniste zanimive napihljive krplje proizvajalca Small Foot, ki lahko služijo kot odličen pripomoček za dostope pod steno, se tam izpraznijo in pospravijo v nahrbtnik. PETZL je predstavil lahke dereze, ki služijo za dostope, prečenje ledenikov in turno smučanje.
Več pa si lahko preberete v prilogah dokumentov.
 Zabeležka Terrestrial Rescue Commission (2,20 Mb)
Besedilo in fotografije: Matjaž Šerkezi
Vir: GRZS | 