Odprem sporočilo, a me naslovnik ne osreči. Sporočilo je iz centra RECO 112, sporoča, da so trije francoski planinci obtičali nekje pod Skuto in da potrebujejo pomoč, zbor na društvu…čim prej. Ne morejo ne naprej in ne nazaj, ujeti so v strmem, poledenelem snežišcu, pa zebe da jih, nekateri celo z nizkimi čevlji. Zunaj pada dež. Helikopterja z sežurno ekipo ne bo, saj so že zaključili z dežurstvom. Če bi poklicali kakšno uro prej, bi bil razplet morda hitrejši….Dobimo koordinate, a ugotovimo, da ne štimajo. Z nekaj truda in dogovarjanja le dobimo prave koordinate, ki res nakazujejo lokacijo pod Skuto. Na klasičnem mestu, vedno znova…Ekipa prispe do planincev okoli 1. ure in jih z vrvno ograjo in sekanjem stopinj v zbit sneg spravi na varno. Nato pa še dolg sestop v dolino. K Marjanu v Bistrico prispejo okoli 5. ure zjutraj. Utrujeni…mokri….neprespani….Zopet še ena mnogokrat že slišana zgodba. Vsakodnevna opozorila medijev ne zaležejo nič. Ja, v hribih je še vedno ponekod sneg, strma snežišča z zbitim, celo ledenim snegom, ki jih je potrebno prečiti. Za to pa je potrena ustrezna oprema in znanje.
4. julija, 2019
|