Objavil/a: Irena Mušič Habjan, sobota, 13. april 2019, ogledov: 2324

Nabralo se nas je šest (Irena, Marjana, Simon, Rožle, Primož Trunk, Haubi), nekaj pa se jih je opravičilo zaradi zadržanosti. Naš namen je bila tura v Avstriji, kjer je precej več snega kot pri nas. Štartali smo ob petih od Lidla, prevoz pa sta priskrbela Haubita s svojim kombijem. V Suhadolah smo pobrali še Primoža in odbrzeli proti Gorenjski. Med jutranjo kavo v Radovljici smo premlevali cilje in se na koncu odločili za enega od vrhov nad Sadnighaus. Mimo Lienza smo se po strmih serpentinah znašli v snežno sončnem okolju koče, kjer domujejo turni smučarji. Šele tu je padla končna odločitev, in sicer Stellkopf, 2852 metrov visoki vrh, tri do štiri ure hoje nad kočo. V trdem jutranjem snegu smo sopihali navzgor, kjer nas je občasno objel močan veter. Množice turnih smučarjev se na obsežnih snežnih prostranstvih kar izgubi, tako da smo na vrhu stali sami z dvema našima rojakoma. Razgledi so bili obsežni, najbolj jih je seveda pobral Veliki Klek, pa bližnji Petzeck, Lienški Dolomiti, v daljavi Dolomiti in paleta vrhov nad Sadnighausom. Prav na vrhu (križa) smo naredili skupinsko fotko, za tem pa je sledila uživaška vožnja po odjenjanem srencu vse do koče. 

Domov se nam nikakor ni mudilo. Prva postaja je bila že pri Sadnighausu, druga na pici v Lienzu, pa še na kavi prav tako v Lienzu. Od smehu, šalah in pogovorih je vožnja prav hitro minila in kar naenkrat smo se znašli v domačem Kamniku. Ni kaj, turo bo vsekakor nujno potrebno ponoviti, tako dobro smo se imeli!

Vladimi Habjan
Foto: Marjana Hostnik, Rožle Repanšek, Simon Kurinčič