Avstrijski turni smučar je po pobočju v Julijskih Alpah drsel in se prevračal več sto metrov, preden je hudo poškodovan obležal. Petdesetletni smučar s celovškega konca je s prijateljem v ponedeljek pozno popoldne smučal s Kredarice proti domu Valentina Staniča pod Triglavom, zgodaj zvečer pa sta smučanje nadaljevala po strmini v dolini Za Cmirom. Po poročanju uprave za zaščito in reševanje je 50-letnik ob 19.40 padel ter začel po pobočju drseti in se prevračati. Ustavil se je šele okoli 500 metrov nižje, njegov prijatelj pa je poklical na pomoč. Ker se je že mračilo, je vojaški helikopter pobral oba smučarja. Petdesetletnik je bil hudo poškodovan, vendar (po neuradnih informacijah) zunaj smrtne nevarnosti.
»Mesto, kjer se je zgodila nesreča, je nevarno, zelo strmo, snežna podlaga je bila trda, pihal je močan veter, temperature so bile nizke, bližala se je tema, smučarja pa sta bila v hribih že ves dan. Vse to so okoliščine, ki zelo povečujejo možnost nesreče. Zato pozivamo k skrajni previdnosti pri zadrževanju v gorah, načrtovanju ture in izogibanju vsakršnim situacijam, ki bi lahko pomenile tveganje za nesrečo,« je ob nesreči sporočil Bojan Kos s kranjske policijske uprave.
Letošnjo zimsko sezono (oziroma od prvega novembra do včeraj) so gorski reševalci posredovali 117-krat, gore pa so vzele sedem življenj.
Po besedah Matjaža Šerkezija iz Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) je bila specifika letošnje zime predvsem ta, da je bilo malo padavin. »Pojavljale so se mejne situacije, ko ni bilo povsem jasno, ali je treba namestiti dereze ali ne. Tudi dva reševalca sta se na ta račun hudo poškodovala, kljub temu da imata veliko izkušenj. Enostavno je prihajalo do situacij, ko je bila pot suha, ko si stopil na travo, pa je bilo pod njo poledenelo,« pojasnjuje Šerkezi. Zato niti ne čudi, da je bilo med 60 letošnjimi gorskimi nesrečami največ (29) zdrsov in padcev med hojo po gorskih poteh. Turni smučarji so se zapletli v osem nesreč.
Ena izmed težav še vedno ostaja, da se nekateri v gore podajajo brez premisleka in nepripravljeni. »Tudi ko zatavajo in hodijo po območju, kjer ni več markacij, nekateri še kar rinejo naprej,« dodaja Šerkezi, ki opaža tudi velik vpliv družbenih omrežij na gorništvo. »Nekdo na facebooku objavi fotografijo z vrha, ne napiše pa, kje je hodil, kakšne izkušnje ima, za kakšno pot gre. Fotografija marsikoga pritegne – morda gre tudi za čredni nagon, da gre že naslednji dan tudi sam na to pot, čeprav se o njej ne pozanima,« pravi reševalec, ki je prav ta konec tedna sodeloval pri reševanju petčlanske družine, ki se je »zaplezala« pod Veliko planino. Šestnajst reševalcev je poskrbelo, da se sobotni izlet za družino, v kateri so imeli otroci obute le »allstarke«, ni sprevrgel v tragedijo.
Pri gorski reševalni službi opozarjajo, da je treba ob obisku gora pričakovati precej bolj zimske razmere. Čeprav je marec vremensko ugoden in so popoldanske temperature v teh dneh v dolinah tudi prek 20 stopinj Celzija, vas lahko v gorah presenetijo precej manj prijazne razmere. Ne le v visokogorju, tudi v sredogorju se je zima še marsikje obdržala. Na severnih stenah so tudi v sredogorju še posamezne zaplate snega, predvsem ob jutrih pa so lahko posamezne poti tudi poledenele.