Srečanje je potekalo v konstruktivnem okolju, kjer smo pogledali statistiko reševanja vseh treh držav in jo medsebojno primerjali. Skupaj ugotavljamo, da število gorskih nesreč iz leta v leto narašča in da je v največ primerih še vedno prisoten zdrs. Avstrijski kolegi ugotavlajo tudi povečanje števila nesreč gorskih kolesarjev. 
V nadaljevanju srečanja smo si pogledali program za iskalne intervencije, ki so ga razvijali v Avstriji, žal pa se jim je projekt ustavil zaradi financ. Avstrijski gorski reševalci v prihodnosti načrtujejo več dela s pametnimi telefoni na področju iskalnih intervencij, kar je bilo predstavljeno že na IKAR-ju, saj menijo, da gre za uporaben pripomoček. S strani Slovenije je bil predstavljen projekt sarOS, katerega kartografija je v zaključni fazi in z nadaljevanjem faze komunikacije in načrtovanja. Projekt vodi Matjaž Šerkezi in je požel s strani obeh organizacij (Italija in Avstrija) veliko zanimanja. Na podlagi predstavitve sledi v mesecu januarju sestankek z Avstrijci, kjer bomo skušali najti skupen jezik pri razvoju sarOS, predvsem pomembno pa je dejstvo, da so nam obljubili karte mejnih področij, ki so pomembne za društva GRZS, ki pokrivajo teren ob državni meji in večkrat prehajajo na področje Italije in Avstrije. Enako je bilo dogovorjeno tudi z gorskimi reševalci iz Italije.
Predstavniki GRZS smo srečanje zaključili s sklepom, da v okviru gorskega reševanja in na področju razvoja pametnih tehnologij ne zaostajamo za kolegi iz Avstrije in Italije ampak smo jih na določenih področjih celo prehiteli. Omenjeno dejstvo pa je spodbuda, da nadaljujemo z zastavljenim tempom in ne “spimo” oz. “prespimo” področja razvoja digitalizacije v GRZS, saj gre velik del razvoja v tej smeri in je neizogiben.
Brane Žorž, predsednik KRT GRZS se je dogovoril za skupno vajo Alpe-Adria, ki bo v pomladanskem času v Sloveniji in na kateri bo KRT začela intenzivno graditi že v mesecu decembru 2016.Besedilo in fotografije: Matjaž Šerkezi
V nadaljevanju pa sledi oris in pogled Danila Škerbinka, ki je srečanje popestril tudi z nekaterimi zgodovinskimi dejstvi:Tega davnega leta je slovenska GRS v Tamar povabila vodilne predstavnike teh tujih reševalnih organizacij in predstavnike slovenskih GRS postaj, ki delujejo ob meji z Italijo in Avstrijo. Reševalna problematika v goratem mejnem področju, pa tudi reševanje državljana ene države v sosednji državi je narekovala potrebo po boljše sodelovanje med reševalnimi službami. Preden je takrat stekla reševalna akcija ob meji (pogosto je bilo potrebno koordinirano iskalno in nato reševalno delo reševalcev iz obeh strani meje) ali preden so se pričele iskalne akcije za pogrešanimi iz ene države v drugi, je zaradi meje, formalnosti zaradi nje, zaradi nepoznavanja med vodji lokalnih reševalnih postaj ob meji, itd bilo izgubljeno preveč dragocenega časa. 
Takrat smo se dogovorili, da se predstavniki služb vsaj en krat ob koncu leta sestanemo ter dogovorimo o vsem potrebnem, kar bo skupno delo olajšalo. Na tem in naslednjih sestankih je bil dogovorjen postopek alarmiranja moštev, kadar je nesreča to narekovala, izmenjali naslove reševalnih služb postaj, vodij reševalnega dela, vodnikov plazovnih psov, o radijskih povezavah in drugo. Da bo reševalno delo, kadar bo potekalo skupno, potekalo brez motenj, so se inštruktorji reševalnega dela izmenjaje udeleževali tečajev, se seznanjali z novostmi v tehniki, doktrini, reševalni opremi itd. Sodelovanje se je razširilo na strokovna srečanja specialistov v GRS (zdravniki, vodniki plazovnih ter iskalnih psov, gorski reševalci – letalci, …, na praktičnih vajah so se izmenjavala specialna znanja, ki nastopajo n.pr. pri reševanju v soteskah, reševanju pilotov raznih letalnih naprav itd. Težave v delu zaradi meje so hvala bogu mimo, a nastali so drugi vzroki in potrebe, da sodelovanje plodno poteka tudi danes.Na tokratnem sestanku smo izmenjali podatke o letošnjem reševalnem delu: 2557 koroških gorskih reševalcev je v 5419 urah reševanja nudilo pomoč 581 osebam, 65 % nesreč se je pripetilo na lahkih planinskih izletih (v vsej Avstriji je tamkajšnja GRS nudena pomoč ca 8.000 osebam). Kolegi iz Furlanije so v 186 reševalnih akcijah nudili pomoč 230 osebam. Opozoriti velja, da je 6,4 % ponesrečenih bilo iz Slovenije. Kar 51 % nesreč se je primerilo na lahkih planinskih izletih. Seveda je letošnje reševalno delo predstavila tudi slovenska GRS. Podrobni podatki o tem so na spletni strani GRS. Seznanili smo se tudi o posebnih reševalnih akcijah v iztekajočem letu. Avstrijski kolegi so nas seznanili o izvajanju in uspehih tristopenjskih tečajev za člane GRS o uporabi GPS. Izmenjali smo ažurne alarmne sezname. Dogovorili smo se o skupnih prireditvah v prihodnjem letu. Prihodnji sestanek bo 24.11. 2017 v Trbižu Predlog programa tehnične vaje bo posredovan v začetku pomladi. Velike pozornosti je bila deležna predstavitev uporabe informacijske in računalniške opreme za potrebe iskanja pogrešanih gornikov, kar je razvila ter predstavila GRS Slovenije.
Besedilo: Danilo Škerbinek