Kaj naj bo osnovni kažipot obiskovalcem gora v poletnih mesecih?Narava nas v teh mesecih, še posebno v lepem in sončnem vremenu, kar sama sili, da se iz zaprtih prostorov podamo na sprehode v parke, gozdove, ob jezera, se povzpnemo tudi na malo višje hribe in v visoke gore. Hodimo lahko sami, v družbi otrok in družine, s prijatelji ali v večji skupini enako mislečih. Da nam bosta izlet na Blegoš ali visokogorska tura na Triglav še dolgo ostala v lepem spominu, se moramo domov vrniti zdravi in nepoškodovani, čeprav prijetno utrujeni in s polno energije za premagovanje vsakdanjih težav. V naravo in gore zahajamo iz različnih vzgibov, tako športnih kot duhovnih. Kot obiskovalci gora se zavedajmo, da smo tam le na obisku, in naravo pustimo tako, kot je bila pred našim prihodom, da nas živali opazujejo, čeprav jih ne vidimo in jih ne vznemirjamo, da se vreme lahko hitro spremeni in da mogoče v bližini ni varnega zavetja, koče ali bivaka, kamor bi se lahko zatekli.
Izkušnje s hojo po gorah pridobivajmo postopno, seveda pa moramo tudi vedeti, kam se podajamo, in se na turo že doma skrbno pripravimo.
Katera oprema je nepogrešljiva za varnejše planinarjenje?Če smo se odločili, da se bomo večkrat odpravili v gore, so naša prva skrb ustrezni čevlji. Naj bodo z dobrim rebrastim profilom, visoki, da nam segajo čez gležnje, in dovolj udobni, saj bomo v njih hodili tudi več ur. Poleti pogosto vidimo planince v kratkih hlačah, kar v vročini ni nič narobe, zato pa je treba imeti v nahrbtniku še dolge hlače, ki nam pridejo prav pri nenadni spremembi vremena, ob ohladitvah, ravno tako nam lahka vetrovka in pulover z dolgimi rokavi iz sodobnih tkanin zagotavljata toploto v vetru, megli in mrazu. V nahrbtniku naj poleg hrane in pijače ne manjkajo tudi zemljevid, naglavna svetilka s polno baterijo in rezervnimi baterijami, kapa in rokavice, osebni komplet prve pomoči, alufolija, napolnjen mobilni telefon, svinčnik in beležka, sveča in vžigalice, sončna zaščitna krema in sončna očala, lahko pokrivalo. Veliko planincev uporablja pohodne palice, ki so primerne za zagotavljanje ravnotežja, nanje se ne naslanjamo s polno močjo, precej pa nam lahko olajšajo sestop. Na zahtevnih in zelo zahtevnih poteh uporabljamo čelado, plezalni pas in samovarovalni sestav. V zgodnjem poletju ponekod na severnih straneh ali v grapah zaradi trdega snega potrebujemo tudi cepin in dereze.
V marsikaterem nahrbtniku se najde prostor za (pre)obilno malico, čeprav je hrano mogoče kupiti tudi v planinskih kočah, zmanjka pa ga na primer za prvo pomoč. Brez česar nikar na pot?Na planinski turi, še posebno ko je vroče, je pomembno, da imamo dovolj brezalkoholne pijače. Najboljša je voda, ki pa ji lahko dodamo kakšne izotonične dodatke. Med turo stalno vzdržujmo hidriranost telesa. Za dvig energije so primerne tudi visokoenergijske ploščice.
Kolikšno pozornost moramo posvetiti psihični in telesni pripravi na planinski izlet?Planinski izlet bo potekal prijetno in varno, če se ga bomo lotili svojim sposobnostim primerno, zato pri hoji v gore velja načelo postopnosti. Začnemo z vzponi na nižje hribe, hodimo po lažjih poteh, nato pa nadaljujemo s hojo v visokogorje in po težjih in zavarovanih poteh. Da nismo sami, si omislimo tovariše, tako bo tura tudi prijetnejša. Da se bomo na težjih poteh bolje počutili, lahko obiščemo tečaje varne hoje, ki jih pripravljajo planinska društva.
Katere nevarnosti nam v gorah pretijo poleti, pa se jih premalo zavedamo?Poleti nas lahko preseneti nenadna sprememba vremena ali pa popoldanska nevihta, zato se na pot odpravimo dovolj zgodaj. V začetku sezone včasih na težjih zavarovanih poteh manjkajo jeklenice ali pa so potrgane zaradi sledov zime in tura naenkrat postane težja. Vse spremembe na planinskih poteh sporočimo na Planinsko zvezo Slovenije. Če hodimo pod stenami, lahko z višine prileti kamen, ni tako redko, da ga sproži kakšna žival. Pri hoji po poteh pazimo, da nas po ploščah ne spodnese droben pesek, ki ga deževje še ni dobro spralo. Vseskozi pazimo, da smo zaščiteni pred vročino in da imamo dovolj tekočine.
Kaj najpogosteje povzroči nesreče na planinskih poteh poleti?Najpogostejše nesreče se zgodijo zaradi zdrsa, ki ga lahko povzročijo slaba obutev, trenutek nepazljivosti, izčrpanost, hitenje pri sestopu …
Kako ohraniti zbrane misli in se odzvati v nesreči?Nesreča nikoli ne počiva, pravijo, zato storimo vse, kar je v naši moči, da se ne bi zgodila. V gorah so posledice lahko kar hude, zato je najpomembneje, da udeleženci ohranijo mirno kri. Pokličejo naj številko 112, se predstavijo, sporočijo, kaj se je zgodilo, kje in kdaj, kdo so ponesrečenci ali koliko jih je, kakšne so poškodbe, okoliščine in kakšno pomoč potrebujejo. Pomembno je tudi, da preostali udeleženci zaščitijo ponesrečenca in mu glede na svoje znanje dajo prvo pomoč. Čas do prihoda helikopterja ali gorskih reševalcev je lahko daljši, ponesrečenec se med čakanjem ohladi, zato poskrbimo, da mu bo toplo in čim bolj udobno. Ne izgubimo optimizma in ga hrabrimo.
Sprašuje: Manca Čujež Foto: Vladimir Habjan