Občasno veter pokaže svojo moč. Z Wind metrom” na svojem telefonu izmerim njegovo hitrost, vreme bo zdržalo še vsaj kakšno uro. Nič, Jernej in Urban, mašina mora v zrak, čim prej. Jernej, ki v bazi Pri Jurju organizira vse potrebno in je vez med nami in ostalim svetom, vzpostavi stik z Brnikom in dežurno ekipo. Minute tečejo, vreme se slabša, občasno nas prekrije megla, veter se krepi. (Vir: http://www.grs-kamnik.si/novice.php?pid=817)
Takšne in podobne zgodbe so v gorah nad Kamnikom pogoste in smo jim priča kamniški gorski reševalci.
Gorski reševalci so tehnično zelo usposobljeni posamezniki, z veliko alpinističnimi izkušnjami in znanjem rokovanja z alpinistično opremo. V svoje vrste sprejemamo alpiniste – alpinisti so pa posamezniki, ki so šli skozi proces usposabljanja po programu Alpinist katerega nosilec je Planinska zveza Slovenije. Samo na takšen način lahko zagotavljamo varnost na intervencijah – večkrat poudarim, da se fantje in dekleta morajo dobro poznati med sabo na terenu, v steni …, kje so njihove zmožnosti in omejitve.
Kako poteka intervencija? Najprej zazvoni telefon s posebno melodijo na katerega se javim in vodja intervencije sporoči težavo. Z enko (1) potrdim, da pridem na zborno mesto. Oprema je pripravljena v nahrbtniku, enako velja za oblačila in čevlje. Skratka pripravljeni smo v petih minutah, čez deset minut smo že na zbornem mestu. Pogledamo težavo, naredimo načrt … Brez hitenja, brezglavosti. Ekipa petih reševalcev, ki je predhodnica odhiti naprej, da bo čimprej pri ponesrečencu. S sabo ima samo nujno opremo in prvo pomoč. Če je v ekipi še zdravnik, toliko bolje. Ostalo moštvo se pripravi, v avtomobile naloži še dodatno opremo in se odpelje do izhodišča in peš naprej do ponesrečenca.
Vodja intervencije skrbi za zvezo s Centrom za reševanje 112, policijo, reševalci na terenu. Pomembne so malenkosti kot je prehrana za moštvo, aktiviranje helikopterja, pozimi za toplo zatočišče za ponesrečenca in reševalce, reševalne pse …
Večkrat v časopisu preberemo, da so gorski reševalci varno v dolino pripeljali ponesrečenca. En stavek, ki skriva veliko detajlov in veliko ur dela. Majhen korak za človeka, velik za človeštvo – skoraj tako bi lahko opisali ta en stavek glede na vložen trud v eni reševalni intervenciji.
Že v letu 2014 smo skozi dolgoletno povprečje nesreč in pri pregledu statistike opazili, da nesreče niso vezane samo na vikende ampak se vedno več teh zgodi tudi tekom tedna. Vse to bo v bodoče vplivalo na pripravljenost in organiziranost gorskih reševalcev tudi med tednom in se moramo pripravljati že danes. Gorski reševalci nismo profesionalci, ki za svoje delo prejemamo plačilo, kar je bilo pogosto vprašanje posameznih rešenih gornikov. Vsak od nas ima svojo službo s katero si »služi kruh«, gorsko reševanje pa je »malo nor hobi«, kot to velja tudi za prostovoljne gasilce in nekatere ostale reševalne službe znotraj sistema civilne zaščite. Pa z »malo nor hobi« ne mislim, da smo gorski reševalci nori, le nekateri nas gledajo tako, ko hitimo na pomoč posamezniku z zajetnimi nahrbtniki, ne glede na uro, vreme …
Nismo profesionalci, v službo smo vstopili prostovoljno, smo pa profesionalno usposobljeni in to delo tudi tako opravljamo – smo profesionalni prostovoljci.
Gorski reševalci smo del sistema zaščite in reševanja. Svoje prostore imamo zadnjih devetnajst let v stavbi Veterine Kamnik na Perovem, kjer so v prvem nadstropju društvena soba, na podstrehi priročno skladišče, spodaj pa še garaža za en avto in zunanje parkirišče za drugega. Opremo moramo nositi po stopnicah, kar nam podaljšuje dragocen odzivni čas pri samih intervencijah, a na razmere smo se prilagodili.
S prodajo Veterine Kamnik je ta postala zasebno podjetje, s tem pa takšna tudi stavba, v kateri smo gorski reševalci. Višina najemnine je sicer k sreči ostala enaka, a novi lastnik ima svoje načrte in bo za svojo dejavnost slej ko prej potreboval celo stavbo, zato smo bili pred kratkim opozorjeni, da se nam bo najemna pogodba iztekla ob koncu leta 2018. Vodstvo društva in Občina Kamnik z županom Marjanom Šarcem in podžupanom Igorjem Žavbijem na čelu se močno trudita, da bi nova stavba za gorske reševalce do konca leta 2018 stala na severni strani Veterine Kamnik.
Žal je sistem v preteklosti slabo poskrbel za gorsko reševanje, ni imel vizije, nihče ni naredil analize, da bodo aktivnosti v gorah skokovito narasle, pojav adrenalinskih športov v gorskem svetu pa je število nesreč samo povečal. Gorski reševalci se niso ukvarjali s politiko sistema, saj niso bili številčni in so fantje z načelnikom vred odšli reševati v gore. Pomembna so jim bila samo življenja in ne sistemska politika. Žal je sodobni svet prinesel druge čase in poleg reševanja se mora vodstvo društva intenzivno ukvarjati tudi s politiko, kadrovanjem.
Statistika nesreč v gorah nad Kamnikom za leto 2016.GRS Kamnik je četrta najbolj obremenjena postaja v Sloveniji po gorskih nesrečah od 17. društev, ki pokrivajo celotno področje Slovenije. V letu 2016 smo zabeležili in posredovali pri 33. nesrečah. Vse se žal niso iztekle kot si bi želeli in smo z gora pripeljali pet mrtvih oseb. Vsega skupaj je v 33. intervencijah sodelovalo 348 gorskih reševalcev in opravilo 1547 reševalnih ur in 2964 preventivnih ur (društvo šteje 50 članov (pripravniki, aktivni člani, veterani), normativno število je 29 – pomeni, da država z osebno tehnično in zaščitno opremo poskrbi za 29 gorskih reševalcev, kar je bistveno premalo). Največ nesreč se je pripetilo na planinskih poteh, predvsem zaradi neprimerne opreme in neznanja rokovanja z njo oz. zaradi precenjevanja lastnih psiho-fizičnih sposopnosti. Opažamo, da se ljudje podajajo na ture, katerim niso dorasli. Vse prevečkrat pa se v gore odpravijo po trenutnem navdihu, brez posebne priprave in informacij ali pa so te pridobili na Facebooku. Po statistiki so najbolj ogrožena skupina starostnikov med 30 in 55 leti.
V letošnjem letu smo prejeli Zlato priznanje Občine Kamnik za vrhunsko usposobljenost, organiziranost, širjenje zavesti o varnosti v gorah in predvsem nesebično pomoč pri reševanju. Ponosni smo na to, ker ni samo papir s katerim si bi obrisali rit. Je priznanje za naše delo, neprespane noči, mrzle noge in hudičevo boleče prste, ki jih znova napolni topla kri. Je priznanje za vse Duše, ki so bile varno pospremljene v dolino in za tiste mučne trenutke tišine ob transportu Morane …
… in je priznanje besed, ki nam jih napišejo iskreno:
Včasih se stvari ne razpletajo po načrtu. Včasih se znajdeš v situaciji, ko potrebuješ pomoč ljudi, ki jim je mar za življenja drugih in so pripravljeni nesebično pomagati. Ko sva opravljali zimski vzpon na Šijo Brane, nama niti na misel ni prišlo, da nama bodo tema, sneg in močan veter prekrižali načrte in nama onemogočili sestop. Odločitve, da v temi prenehava z iskanjem poti in se izogneva morebitnemu hujšemu zapletu ter raje pokličeva na pomoč, vsekakor ne obžalujeva. Iskreno se zahvaljujeva GRS Kamnik, ki se je nemudoma odzvala na najin klic. Zahvaljujeva se Franciju, s katerim sva bili v kontaktu preko telefona in celotni ekipi reševalcev, ki naju je varno pospremila v dolino. Zahvaljujeva se tudi vsem, ki ste bili v pripravljenosti ali ste kakorkoli prispevali k akciji. Hvala je le majhna beseda, a naj bo tokrat močna in iskrena. Naj poplača ves trud in da spodbude za nadaljnje akcije. Naj bo delo GRS uspešno še naprej in naj pričara veliko nasmehov na obraze, kot ste to storili nama. Lp, Petra in Nika
… obiskovalcem gora nad Kamnikom se ni bati, da bodo v stiski ostali sami. Vedno bomo prihiteli na pomoč, ker to že počnemo od leta 1912 in ker je življenje neprecenljiva vrednost, ki jo je potrebno čuvati. V nobenem primeru pa ne bomo tolerirali malomarnost, neupoštevanje pravil varnejšega obiskovanja gora in ignoriranja nasvetov. Bomo pomagali ampak bomo tudi ostri kritiki – čisto preprosto: »ker smo dedci, pravi hribovci, ki povemo kaj mislimo in ker je konstruktivna kritika naveza za varnost obiskovalcem gora, preventiva«.
Besedilo: Matjaž ŠerkeziFotografije: arhiv članov GRS Kamnik