Objavil/a: Matjaž Šerkezi, sobota, 15. september 2012, ogledov: 5239

Zbrali veliko, a še ne dovolj

Dan GRS Kamnik ob 90-letnici organiziranega reševanja na Kamniškem V Kamniški Bistrici ob gostišču Pri Jurju je v soboto 15. septembra 2012 potekal Dan gorske reševalne službe Kamnik. Prireditev je bila posvečena 90. letnici organiziranega reševanja na Kamniškem, glavni namen dogodka pa je bilo zbiranje sredstev za novo intervencijsko vozilo.

Gorsko reševanje ima v gorah nad Kamnikom dolgo tradicijo, saj so še pred uradno ustanovitvijo Postaje za gorsko reševanje Kamnik v letu 1922 domačini, še posebej tisti, ki so živeli tik pod vznožjem, nesebično pomagali vsem, ki so v Kamniško-Savinjskih Alpah potrebovali kakršnokoli pomoč. Dolgoletno tradicijo danes nadaljuje 56 članov (od tega 31 reševalcev z licenco), ki so lani so v 26 posredovanjih opravili 719 ur prostovoljnega brezplačnega reševalnega dela.

V letošnjem letu so izvedli 19 intervencij, pet posredovanj pa so si delili s sosednjimi društvi. Pri petih intervencijah je sodeloval helikopter. Zadnji dve reševanji so imeli preteklo nedeljo 9. septembra. Popoldansko reševanje je bilo na Veliki planini, drugo, nočno, kjer je sodelovalo kar 17 reševalcev, pa je bilo zahtevno reševanje ponesrečenega alpinista, ki se je poškodoval v sestopu po preplezani smeri v steni Rzenika. V zdravniško oskrbo so ga predali v zgodnjih jutranjih urah ponedeljka.

Po besedah Janeza Kosca, inštruktorja Društva GRS Kamnik, je bila značilnost letošnjih reševanj težavnost in napornost predvsem v zimskem in spomladanskem času: »Začelo se je že z januarjem z zahtevno nočno intervencijo pod planino Kisovec. Najbolj naporno reševanje je bilo gotovo marca, ko smo izpod Skoka na poti proti domu na Korošici, uspeli najti, oskrbeti in v dolino prenesti hudo poškodovanega fanta, ki si je kasneje odlično opomogel. Takšnih reševanj je bilo letos presenetljivo veliko. Sicer je za Društvo GRS Kamnik, ki pokriva območje Kamniških Alp in meji na GRS Kranj, Jezersko, Celje in Ljubljana, značilno več gorniških kot pa ne-gorniških nesreč. Teh je največ na območju Velike planine. Letos smo imeli 13 poškodovanih, štirje so bili nepoškodovani, dva primera pa sta bila smrtna, eden v gorah, drugi pa v dolini.«

Kot je povedal predsednik Društva GRS Kamnik Franc Miš, je za uspešnost dela gorskih reševalcev med drugim potreben hiter pristop do ponesrečenca in nato varen prevoz do ustrezne zdravstvene ustanove, za kar poleg helikopterja še vedno v večini primerov potrebujejo zanesljivo terensko vozilo: »Nemalokrat se zgodi, da z vozilom, s katerim razpolagamo, ne moremo optimalno opraviti svojih nalog, zato smo se odločili za nakup še enega, prepotrebnega intervencijskega vozila. S tem bomo močno dvignili svojo operativnost, predvsem pa ponesrečenim zagotovili še učinkovitejšo pomoč in oskrbo, kar je naš glavni cilj in namen. Ker so nam edini vir financiranja sredstva, ki jih dobimo iz proračuna in od Fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij, vsa pa porabimo za svoje operativno delovanje, bomo do prepotrebnega nakupa prišli s pomočjo vseh, ki podpirajo našo dejavnost in se zavedajo pomena našega človekoljubnega delovanja. Vsem donatorjem smo za pomoč člani Društva GRS Kamnik hvaležni, še bolj pa jim bodo hvaležni tisti, ki bodo z novim intervencijskim vozilom deležni naše pomoči. Sredstva nam lahko nakažejo na naš transakcijski račun, št.: 0231 2003 5354 472, pod sklic 2012 s pripisom: pomoč pri nakupu intervencijskega vozila. Davčna številka društva: SI64331008. Potrudili se bomo, da se bo v javnosti izvedelo za nesebično in človekoljubno pomoč vseh donatorjev,« je sklenil Miš.

Prireditev je obiskal tudi kamniški župan Marjan Šarec, ki je v priložnostnem pozdravu povedal, da gorski reševalci niso teoretiki, pač pa praktiki in nadaljeval: »Z delom GRS Kamnik sem seznanjen kot občan, kot župan pa še toliko bolj. Vedno spremljam dogajanje, tudi vsako intervencijo in vem, da se člani izjemno trudijo, so srčni prostovoljci, ki dajejo svoj čas, trud, znanje in vse, kar bi lahko še naštevali za to, da so naše gore varnejše. Zdaj, ko so kupili novo vozilo, so še bolj operativno sposobni. To službo, tako kot gasilce in vse druge reševalske službe v občini podpiramo in pozdravljamo ter se bomo še naprej trudili, da bi imeli čim manj organizacijskih sitnosti, če lahko tako rečem, in da bi se lahko čim bolje posvečali svojemu poslanstvu.«

Na prireditvi, na kateri se je po naši oceni zbralo okoli 700 ljudi, so se predstavile številne službe, ki nesebično pomagajo ljudem v stiski: gasilci, policija, jamarji, NMP, civilna zaščita in gorska reševalna služba. Da ni bilo nikomur dolgčas, so na prostoru »piknik placa« gostišča Pri Jurju poskrbeli organizatorji s številnimi aktivnostmi popestrene z animacijami, ki so bile še posebej zanimive za otroke. Za družabni del sta poskrbela ansambel Grintovci in Podokničar, gostinec Marjan Jeraj pa za okusno hrano. Ves izkupiček srečelova z mnogimi bogatimi dobitki, kjer je zadela prav vsaka srečka, je bil namenjen novemu intervencijskemu vozilu. Potekala so tudi mnoga tekmovanja iz različnih planinskih veščin, kjer so obiskovalci prireditve preizkusili svoje motorične sposobnosti, ravnotežje in iznajdljivost.

Svoje sposobnosti so mnogi obiskovalci prireditve lahko preizkusili na mobilni plezalni steni Planinske zveze Slovenije, ki je nova pridobitev ene izmed največjih organizacij v slovenskem prostoru katere članov je skoraj 3 % slovenskega prebivalstva. Planinska zveza Slovenije je predstavila tudi Planinsko založbo s številnimi priročniki, zemljevidi, leposlovjem in strokovno literaturo, pa tudi najstarejšo slovensko revijo (ki še izhaja), Planinski vestnik, ki izhaja vse od leta 1895. Slednjo po novem lahko bralci prebirajo tudi v elektronski obliki v aplikaciji e-Trafika.

Na področju publicistike pa so aktivni tudi kamniški gorski reševalci. Ti so osemdesetletno zgodovino Postaje GRS Kamnik leta 2002 zapisali v bogati knjigi Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom, ki jo je s pomočjo sodelavcev Ceneta Griljca, Vlasta Kopača, Mira Štebeta in Toneta Škarje uredil gorski reševalec in zdravnik letalec France Malešič. Za 90-letnico so se v Društvu GRS Kamnik odločili, da bodo svojo bogato dejavnost ponovno predstavili v novi knjigi.

Urednica, ki je zbrala in uredila vsa besedila, Irena Mušič Habjan, je povedala, da vsebinsko zasnova zbornika temelji na izboru naročenih prispevkov članov društva in mnogih zgodb: »Poglavje o zgodovini gorskega reševanja na Kamniškem smo dopolnili z vsebinami, ki v prejšnji izdaji knjigi niso bile zajete ali smo nekatere dogodke na novo odkrili v zadnjem desetletju. V osrednjem delu knjige smo podrobna predstavili društvo, drugi del pa predstavljajo osebne zgodbe reševalcev z reševalnih akcij, njihova občutja pri tem delu, izprašali pa smo tudi nekatere predstavnike različnih generacij reševalcev. S knjigo želimo nagovoriti obiskovalce gora, da skrbijo za lastno varnost, se sami izobražujejo, da so gore lepe - včasih pa malo manj, in da smo v dolini mi, gorski reševalci, ki brez oklevanja priskočimo na pomoč in za to ne zahtevamo in ne želimo nobenega povračila,« je poudarila Mušič Habjanova.

V osrednji točki programa so člani GRS Kamnik prikazali reševanje padalcev z dreves s pomočjo tirolske žičnice. Na vaji je sodelovalo 12 gorskih reševalcev, trije so splezali na tri drevesa približno osem metrov visoko in poškodovano »padalko« uspešno prenesli na trdna tla. Kot je povedal Jernej Lanišek, tehnični vodja vaje, so se v društvu za to tehniko odločili, ker bi bile druge na tem mestu težje izvedljive, na primer stensko reševanje. »To tehniko smo izbrali, saj na tem mestu to najlažje prikažemo ljudem. Zato smo se odločili za reševanje padalca z drevesa s tem, da smo vključili še segment tirolske žičnice. Po mojem vedenju v Sloveniji ni veliko prakse s tem. Običajno padalce rešujemo tako, da jih samó spustimo na tla in potem prenesemo naprej. V GRS Kamnik nismo imeli veliko primerov reševanja padalcev, vendar moramo biti pripravljeni tudi na taka reševanja. Zavedamo se, da je jadralno padalstvo šport, ki je v na našem območju v porastu, tu je namreč zibelka tega športa v Sloveniji. Praksa reševanja padalcev je pokazala, da je jih je veliko, ki pristanejo v krošnjah dreves, nepoškodovanih ali z lažjimi poškodbami. Do hujših poškodb potem pride, ko plezajo iz sedeža, pri tem pa se jim pogosto odlomijo veje in padejo na tla.«

Ob zaključku prireditve je organizacijski vodja Matjaž Ravnikar povedal, da so z odzivom zadovoljni, čeprav niso imeli veliko časa za pripravo dogodka: »Prireditev je ena od mnogih, ki jih letos prirejamo v sklopu naše 90-letnice. Morda smo glede na lepo vreme in dobro medijsko pokritje pričakovali malo več ljudi, vendar tudi okoli 700¬-800 ni slaba številka. Treba je tudi priznati, da se pozna gospodarska kriza. Pohvaliti moram dober odziv posameznikov in podjetij, ki so prispevala darila za srečelov. Opravil sem veliko obiskov po podjetjih, pri manjših pa je malce boljši odziv kot pri večjih, kjer poslovodje sami težko kaj naredijo. Pohvaliti moram Špico šport iz Kamnika, ki je prispevala gorsko kolo v vrednosti 450 evrov in Media dom, ki nam je podarila hladilnik ter seveda celo vrsto manjših donatorjev. Še v petek sem dobil celo paleto igrač in 15 daljinskih avtomobilov. Pohvaliti moram vse službe, ki so se danes udeležile dogodka in s katerimi pri mnogih reševanjih odlično sodelujemo.«

Čeprav so na prireditvi prodali kar 1050 srečk in je danes občina Kamnik poleg rednih prispevkov GRS Kamnik obljubila tudi 2.000 evrov, jim žal z zbranimi sredstvi ne bo uspelo poplačati vsega dolga. Vendar kamniški gorski reševalci ostajajo optimisti in so si zadali že nove naloge: ureditev društvenih prostorov. GRS Kamnik je namreč še vedno najemnik v stavbi kamniške Veterine.

Za GRS Kamnik: Vladimir Habjan
041 761 164
Vladimir.habjan@gmail.com

Anketa

Katja Krasko Štebljaj: »Ponosna sem, da je moj sodelavec član GRS Kamnik in kadar ima kakšne nočne intervencije v družbi z veseljem podpremo, če kasneje pride v službo. Sama sem navdušena hribovka. Imam srečo, da me še nikoli niso reševali, me pa seveda zanima njihovo delo, ker se mi zdi, da vse premalo vemo o gasilcih, policistih in gorskih reševalcih. Vse te službe jemljemo za nekaj samoumevnega, pa zagotovo niso. Gorski reševalci so vedno na voljo in to brezplačno, prostovoljno in z obiskom take prireditve želim podpreti njihovo dejavnost. Z delom GRS Kamnik sem seznanjena, saj spremljam njihovo spletno stran. Običajno pogledam fotografije in opise z reševanj, poznam tudi njihov prispevek v knjigi ob stoletnici gorskega reševanja v Sloveniji. Tu sem v spremstvu družine in prijateljev, vsi smo hribovci. Po dolgih letih abstinence sem nabrusila roke na mobilni plezalni steni. Ideja Planinske zveze, da stena kroži, se mi zdi zanimiva promocijska zadeva. Danes me je najbolj pritegnila tehnična vaja, mojega sina Lovra pa najbolj fascinirajo vozila, tako gasilska kot reševalska.«

Marta Berlec: »Prihajam z osnovne šole Šmartno, kjer imamo organizirane planinske urice. Danes nas je tu blizu 50. Dela GRS Kamnik ne poznam preveč. V okviru planinskih uric smo sicer imeli praktični prikaz te dejavnosti, vendar ne preveč podrobno. Danes je bilo precej bolj temeljito in praktično. Delo gorskih reševalcev se mi zdi sicer težko, odgovorno in z dobro voljo, moram jih zelo pohvaliti. Podpiram njihovo dejavnost in upam, da je ne bom nikoli rabila.«

Nejc Trobevšek (12 let): »Sem iz planinske skupine OŠ Stranje. Delo gorskih reševalcev poznam bolj iz teorije, danes pa sem ga spoznal tudi praktično. Gorski reševalci morajo plezati, znati oživljati in še marsikaj drugega. Najbolj mi je bilo všeč oživljanje, preskusil sem se tudi na plezalni steni in pri hoji na napeti vrvi.«

Tone Otrin: »Za današnjo prireditev sem izvedel iz medijev, z radia Hit. Dela GRS Kamnik do zdaj nisem poznal, vem sicer kaj počnejo reševalci, sem pa njihovo dejavnost danes dodobra spoznal. Vidim, da niso aktivni samo v hribih, pač pa tudi v dolini. Ne bom se opredelil, kaj mi je danes najbolj všeč, ker mi je pravzaprav vse. Včasih sva z ženo več hodila po hribih, zdaj pa ne več toliko.«

Fotogalerija

Reševanje padalca z drevesa