Poletje se počasi izteka in po rednih vikend dežurstvih in številnih avgustovskih intervencijah se nas je peščica odpravila na druženje in oddih. Sprva smo imeli v načrtu obisk naših severnih sosedov, toda pri njih se očtno “naval na hribe” še ni umiril in so koče ob popularnih stenah še vedno polno zasedene. Zato smo se dokaj hitro zedinili, da našo smer vožnje obrnemo za 180 stopinj ter krenemu na jug via “good old Pakla”.
Prispeli smo v petek v poznih večernih urah, vdahnili topel morski zrak in se lepo namestili v neposredni bližini Dinka. V soboto smo se treh navezah odpravili v zahodne stene, kajti pripeka je še kar močna. Plezarija je bila uživaška, predvsem ker je bil kanjon popolnoma prazen in so stene samevale. Tako tudi v lažjih uživaških klasikah ni bilo potrebno igrati tetrisa in mikada na štantih. Eni prej drugi kasneje smo se popoldne nabrali na plaži, se (kao) ofrišali v (pre)toplem morju, nato pa druženje nadaljevali v baru na plaži. Po opazovanju kičastega sončnega zahoda, smo se okrepčali pri Dinku, del ekipe pa je šel še malo raziskovat nočno življenje v Starigradu. Na teambuildingu se namreč “gradi odnose” in mi smo vzeli stvar resno.
Nedelja je bila pač dnevu v tednu primerna. Ležeren odhod v kanjon in plezanje krajših smeri v Stupu. Močno oblegan del Aniča Kuka je tokrat sameval, tako da smo bili na vrhu Stupa primorani narediti selfie, saj na vrhu ni bilo nikogar razen nas. Zanimivo. V senci pri trgovinici s spominki smo naredili kratko analizo in se strinjali, da bi lahko to postalo tradicionalno. Še skok v morje, vožnja proti domu, pica na poti in vse skupaj je prehitro minilo.
Plezali Marjana, Primož, Janez, Gal, Aleš in Žiga
Splezali: Bezsmrtnice, Centralni kamin, Akademski, Ča je od Draga je od Draga, Danaja, Šaleški
