Predsedujoči Odbora Franc Miš je pozdravil udeležence, ki so se zbrali v velikem številu, z željo, da bi na posvetu pridobljeno znanje prenesli v svoje sredine. V nadaljevanju so sledila predavanja, ki so bila po tematiki zelo različna, zato je bil ta posvet koristen za ves strokovni planinski kader.
V prvem predavanju z naslovom Gore in stres – vpliv gora in gibanja na psihofizične sposobnosti posameznika je Tina Jeromen, univ. dipl. psihologinja, predstavila kaj stres pomeni, kako ga prepoznati in obvladovati. Športni psihologi se ukvarjajo s tem, kaj se zgodi, ko smo v povišani aktivaciji – po domače, ko imamo tremo – smo pod stresom. Za premagovanje stresa se moramo najprej naučiti prepoznati telesne znake stresa in se s tehnikami sproščanja naučiti, kako ga obvladati. S preprostimi praktičnimi vajami (mentalnim treningom, npr. trebušno dihanje, 3-1-3 dihalna tehnika – vdih, zadržiš, izdih, stop tehnika), ki so jih preskusili tudi slušatelji, je treba vaditi doma, da bi lahko v morebitni konkretni stresni situaciji na terenu odreagirali.
Gore in stres – vpliv gora in gibanja na psihofizične sposobnosti posameznika (707 kB)
Predavatelji 12. posveta Gore in varnost. Manjka Matjaž Šerkezi (foto: Matjaž Šerkezi)
Posvet je s predavanjem Ali so res gorniška oblačila strupena in ne gre samo za enega marketinških prijemov oz. preveliko pozornost okoljevarstvenih aktivistov?! je nadaljeval Dejan Ogrinec, ing. tekstilne tehnologije in inženir oblikovanja oblačil, novinar in fotograf. Predstavil je okolju in zdravju neprijazno spojino C8 PFC, ki jo proizvajalci gorniških oblačil uporabljajo na površini kot vodoodporno zaščito (DWR, angl. double water repellent). V naravi se ne nahaja in se akumulira (nalaga) v telesu, predvsem v jetrih, materinem mleku ter se zelo počasi razgrajuje in je rakotvorna ter vpliva na reprodukcijo. Najdemo jo predvsem na vetrovkah, v manjših količinah se nahaja tudi na spalnih vrečah, nahrbtnikih, majicah, … povsod tam, kjer želimo čim boljšo zaščito pred vodo, … Edini zaščitni sloj za oblačila, ki ni škodljiv za zdravje in je biorazgradljiv ter v vodi topen, trenutno izdeluje Nikwax.
Ali so res gorniška oblačila strupena in ne gre samo za enega marketinških prijemov oz. preveliko pozornost okoljevarstvenih aktivistov?! (2,3 MB) Članek (Dejan Ogrinec) (383 kB)
Matjaž Šerkezi, inštruktor GRZS in strokovni sodelavec PZS je predstavil Statistiko nesreč GRZS, predstavitev dveh nesreč sezone 2015/2016. Analiza nesreč kaže, da število iz leta v leto narašča. V letu 2015 smo zabeležili 434 nesreč, letos pa do tega posveta že 448. Gorski reševalci so opravili pribl. 15.000 ur reševalnega in iskalnega dela, pri tem je sodelovalo pribl. 3500 reševalcev, v 210 intervencijah je sodeloval tudi zdravnik. Med sezono (julij, junij, avgust) je bila na letališču Jožeta Pučnika stalno prisotna helikopterska ekipa. Pomembno je omeniti trenutno smernico IKAR-ja o plazovni žolni, ki naj bo digitalna, s tremi antenami in gumbom za označitev ponesrečenca. Največ nesreč se zgodi zaradi zdrsa, letos kar 112 , v vsem letu pa so gorski reševalci v dolino prenesli ali pripeljali 40 preminulih. Drugi vzrok po številu nesreč je nepoznavanje terena, sledita duševna in telesna nepripravljenost, slaba priprava na turo, neprimerna osebna oprema, … Pričakovano je največ poškodb spodnjih okončin, nato glave, zgornjih okončin, hrbtenice in srčne kapi. Na koncu je Šerkezi predstavil dva primera intervenij iz Kamniško-Savinjskih Alp, ko so bili vzroki za posredovanje gorskih reševalcev: prepozen vstop v smer, nepoznavanje sestopa, neizkušenost, počasnost, v enem od primerov tudi neprimerna oprema (vrv), neupoštevanje vremenske napovedi in neprimerna oblačila. Statistika nesreč GRZS (3,3 MB)
Zastrašujoča statistika gorskih nesreč v Sloveniji (foto: Matjaž Šekezi)
Za konec je Barbara Bajcer, načelnica Mladinske komisije PZS v predavanju z naslovom Delo z mladimi – problematika prenosa znanja na mlade, delo z njimi v MO PD, kako prodreti v šole, da bi se planinstvo bolj intenzivno poudarjalo v rednem procesu učenja in športnih dnevih, predstavila delo Mladinske komisije (MK) in odbora za delo z mladimi. MK skrbi za vzgojo in izobraževanje, večjo popularizacijo planinstva med mladimi, spodbuja organiziranost in delo mladih. Glavna naloga MK je predajanje znanje mlajšim generacijam vključujoč zdrav način življenja, samostojno in varno gibanje v gorah, skrb za okolje. Eden izmed izzivov MK je ustaviti upadanje števila mentorjev na šolah ter posledično z upadanjem planinskih krožkov. Tu pa je pomemben interes šole oz. vodstva. MK v prihodnosti načrtuje vzpostavitev baze aktivnosti v vrtcih in osnovnih šolah, z anketami po društvih in mladinskih odsekih pa bi radi pridobili seznam aktivnih odsekov in aktivnosti društev po šolah. Odbor za delo z mladimi se trenutno ukvarja s pripravo seminarja za ravnatelje, da bi problematiko organizacije športnih dnevov v šolah v prihodnosti lažje reševali skupaj z MK.
Delo z mladimi – problematika prenosa znanja na mlade, delo z njimi v MO PD, kako prodreti v šole, da bi se planinstvo bolj intenzivno poudarjalo v rednem procesu učenja in športnih dnevih (1,8 MB)
Ob zaključku zelo poučnega posveta lahko rečemo le: Nasvidenje naslednje leto.Irena Mušič Habjan
Pravočasno poskrbimo za zavarovanje reševanja v tujih gorstvih
V letu 2016 ponovno beležimo primere, ko osebe niso imele urejenega zavarovanja za reševanje v tujih gorah in tudi primere, ko so zavarovanje imele in je vse stroške reševanja in asistence krila zavarovalnica.
Vse, ki se odpravljate v gore v tujino pozivamo, da si pred odhodom uredite primerno zavarovanje za reševanje v tujih gorah.
Člani Planinske zveze Slovenije (B, S+Š, O+P) smo sicer zavarovani za reševanje v tujih gorah, a zavarovalnica krije le stroške reševanja do višine 3000 €. Ker pa se stroški reševanja v tujini pri tem znesku šele pričnejo, svetujemo da si obiskovalci tujih gora uredite A članarino PZS, kjer je kritje stroškov reševanja v tujini bistveno višje (do 25.000 €), višja pa je tudi zdravstvena asistenca (do 10.000 €).
Za ustrezno zavarovanje mora poskrbeti vsak sam, vseeno pa svetujemo sklenitev dodatnega zavarovanja CORIS s katerim poskrbite za ustrezno finančno varnost in pomoč v primeru nezgode ali bolezni, ko ste v tujini na počitnicah, službeni poti, smučanju ali samo na kratkem izletu. Brez dodatnih doplačil je vključeno tudi športno plezanje, deskanje in smučanje izven urejenih prog ter planinarjenje in treking do 6.500 metrov nadmorske višine. Več o tem si lahko preberete na portalu clanarina.pzs.si.
V okviru članarine Planinske zveze Slovenije lahko za dobrih 40 € (za posameznika) ali 100 € (za družine) na letni ravni dobite kvalitetno zavarovanje za reševanje v tujih gorstvih in dodatne športne aktivnosti. Vsak obiskovalec gora mora sam poskrbeti za ustrezno zavarovanje; pri planinski dejavnosti v tujini pa je zelo primerna rešitev A članstvo PZS + Coris.