… čez nekaj dni res odhajam na morje in če ne drugega, sem vsaj dolžan, da napišem nekaj o sami vaji.Prav zanimivo je, ko gledam nazaj in ko se pogovarjamo s člani, kako smo v zadnjih nekaj letih napredovali, ne samo tehnično, tudi socialno. “Težko je delati z alpinisti, nemogoče jih je postaviti v ravno vrsto kot to počnejo pri gasilcih” večkrat v hecu opomni Jeti (Janez Ažman). V vrsto se sicer še ne znamo postaviti, si pa znamo pogledati v oči in povedati resnico. 
In čeprav so nas nekateri skušali okarakterizirati kot slabo podjetje, dokazujemo, da smo ravno nasprotno. Tudi po zaslugi, ker so to “slabo podjetje” posamezniki, ki niso znali vleči vsaj približno v isto smer, prostovoljno zapustili.Vaja, ki jo je vodil Damjan Kočar, inštruktor GRZS je potekala na Veliki planini. Natančneje čez Veliko steno, pri Curli (ime prihaja od curljanja, ker tam curlja voda), ki se lepo vidi, če se podate od Svetega Primoža do Mickine bajte in nato čez Pasje peči.
In scenarij?!Planincu je po grabnu zbežal kužek. Ta se je podal za njim in padel čez krajši skalni skok. Pri tem si je poškodoval hrbtenico. Po prihodu reševalcev je bilo ugotovljeno, da ga bomo najlažje rešili s pomočjo tirolske žičnice. Takoj smo se razdelili v skupine, določili vodje delovišč. Dve skupini sta pripravljali sidiršča in napeli 80 m statičnih vrvi, ki sta služili za spust reševalca z nosili do ponesrečenca. Skupina z zdravniki se je spustila do poškodovanega in ga oskrbela. Četrta skupina je čez steno pripravila sistem za dvig s pomočjo novega vitla Kong. Peta skupina pa sistem za spremembo smeri in prenos ponesrečneca do pod stene od koder je bil izveden dvig do reševalnega vozila. Poleg 30 reševalcev sta na “akciji” sodelovala tudi pripadnika kamniške policije, ki sta si ogledala teren in izključila možnost poskusa umora.
Zahtevna vaja je bila zaključena v dveh urah in pol. Po oceni vodje vaje Damjana Kočarja in ostalih inštruktorjev: Jerneja Laniška, Boštjana Griljca in Matjaža Šerkezija je delo potekalo usklajeno in tekoče, ekipa pa je pripravljena za najzahtevnejše akcije.
In ker je ostalo še lep kos dneva, smo ga izkoristili za delo po postajah in primerjavo različnih reševalnih pripomočkov. Inštruktorji smo preizkusili tudi nov sistem, ki vključuje Petzl ID, nekaj koleščkov in nekaj skrivnosti velikih kuharskih mojstrov in ga bomo v kratkem predstavili Komisiji za reševalno tehniko GRZS.
Kaj pa je sami vaji povedal pripravnik Boštjan Borštnar, pa si lahko preberete v nadaljevanju:Budilka neusmiljeno zvoni, sam pa se sprašujem le čemu in v napol spancu poležavam naprej. Šele ko me Fenja vpraša, ali nisem morda zaspal, ugotovim zakaj se je budilka sploh oglašala. Od tega trenutka naprej je bila pot na letno vajo na Mali planini ena samam dirka. Seveda ker Murphy ne počiva, sem moral pobrati še Aleša, se ustaviti na črpalki, kupiti malico … Gondolo sva z Alešem ujela, s tem pa sva ujela tudi ritem ostalih prijateljev reševalcev, ki so bili namenjeni v isto smer.
V planu smo imeli rotiranje po 6-ih točkah (4x vrvna tehnika in 2x PP), za tem pa skupno vajo reševanja s pomočjo tirolske žičnice. Zaradi napovedi nestanovitnega vremena smo najprej izpeljali skupno vajo.Kasneje pri analizi se je ta zamenjava izkazala za zelo dobro odločitev. Vsi smo bili namreč še spočiti ter posledično precej bolj zbrani in angažirani. Vodja vaje Damjan nas je razporedil po deloviščih. Naša ekipa je bila zadolžena za sidrišče s katerega smo po žičnici spuščali reševalca z nosili. Zahtevno in seveda zelo odgovorno delo smo opravili z odliko.
Po vaji je sledilo še kroženje po točkah, kjer smo vsi lahko povadili vse ključne sklope prej izvedene vaje. Za tem le še pospravljanje in pregled opreme ter odhod na malico v gostišče Zeleni rob. Tradicionalno okusna hrana in dobra družba nas je počasi pripeljala do odhoda v dolino. Ob tako intenzivnem in novosti polnem dogajanju je bilo dneva kar naenkrat konec, utrujenost pa je prišla za mano šele doma.
Na koncu bi se, upam si trditi – v imenu vseh, zahvalil vodji vaje Damjanu in ostalim inštruktorjem ter posameznikom, za pripravo tako zahtevne in kvalitetne vaje.
Besedilo: Matjaž ŠerkeziFotografije: Jure Prezelj, Marko Petek, Matjaž Šerkezi in Primož Podbelšek