V sredini februarja smo imeli člani društva GRS Kamnik planirano skupno turno smuko, a smo jo bili primorani zaradi slabe vremenske napovedi prestaviti. Dva tedna kasneje nam je bilo vreme bolj naklonjeno, tako da smo se na zadnji februarski dan odpravili k našim severnim sosedom, da se malo podružimo tam, kjer smo najraje… v gorah… če se le ta, prostovoljno.
Tokrat se, hvala bogu, ni mudilo in naši pozivniki so ostali tihi. V sobotnem jutru smo krenili na poti proti dolini Malte in sonce je bilo že visoko, ko smo začeli naš vzpon na Faschaunereck. Visoko nad Gmündom je bilo parkirišče že dodobra napoljeno, a smo vseeno našli še prostor za dva avtomobila.
Po začetnem preverjanju opreme in delovanja naših lavinskih pripomočkov, smo se začeli zložno vzpenjati po cesti in kar malce žalostno opazovali pobočja pred seboj. Snežna oddeja je bila namreč za ta letni čas precej skromna, kar pa niti ni bilo presenetljivo, glede na visoke jutranje temperature. Pri vzponu smo s sebe zmetali vsa oblačila, ki nam ponavadi pridejo prav v mrazu.
Po dobrih dve urah smo dosegli sedelce pod vrhom, kjer so nekateri za krajši čas vrgli sidro in se martinčkali na travnatih zaplatah, nekaj pa nas je odšlo še peš na predvrh, kjer smo se tudi mi dodobra nagledali vršacev in dolin okoli nas.
S spustom smo pričeli malo čez poldne in kmalu smo si morali priznati, da smo malce pozni. Težak, močno ojužen sneg je testiral našo pripravljenost vse do doline. A dobra volja je na koncu zmagala in kljub kratki turi je bila analiza konkretna, najprej pri avtu na toplem soncu, nato pa še v piceriji spodaj v dolini.
Take ture so nujne za krepitev ekipnega duha, ki je nepogrešljiv člen pri našem delu. Nujno je, da naše dobre medsebojne odnose krepimo tudi takrat, ko se nam ne mudi. Zato nam take ture veliko pomenijo, saj smo nazadnje vendarle hribovci po duši.
