Korak za korakom do sto dvajset let – jubilejni zbornik je izšel

| Zapisal: Matjaž Šerkezi

Knjiga je sestavljena iz treh vsebinskih sklopov: Društveno desetletje, Vsi skupaj smo društvo in Pogled v preteklost.Kako je nastajala, si lahko preberete v kratkem pogovoru z glavno urednico Darjo Horvatič …To je bila zame zanimiva in pozitivna izkušnjaV Planinskem društvu Kamnik smo se ob našem jubileju, 120-letnici društva, zazrli v preteklost, še posebej v zadnjih deset let in se spomnili, kaj vse smo v tem času počeli. Vse ugotovitve smo vrgli na papir in zbrano pripravili za objavo v jubilejnem zborniku. Vprašali smo se tudi, kdo so posamezniki, ki s svojim znanjem in izkušnjami prispevajo k uspešnejšemu delu društva ter jih s kratkimi pogovori predstavili. Kaj vse še prinaša zbornik, ki je izšel 18. septembra, tik pred slavnostno akademijo, nam je v pogovoru zaupala glavna urednica, Darja Horvatič.

Od kod ideja za zbornik in kako ste pristopili k izdelavi?Ideja za zbornik je prišla lani spomladi, ko smo se na sestanku propagandnega odseka društva prvič pogovarjali o načinih, kako obeležiti 120. obletnico ustanovitve PD Kamnik. Eden od predlogov je bil tudi zbornik. Mene, takrat še novo pečeno članico odseka, so določili za urednico, sama pa sem med člani odseka izbrala še preostale člane uredniškega odbora. Na sestanku smo tudi določili, da naj bi zbornik izšel najkasneje v letošnjem septembru. Med tem sestankom in dejanskim začetkom dela je nato minilo nekaj mesecev, v katerih sem premlevala, kako najbolje stisniti 120 let zgodovine društva v en sam zbornik. Lani jeseni, ko je že rahlo začelo “zmanjkovati časa”, če smo hoteli ujeti zadani rok za izid zbornika, pa smo v uredniškem odboru začeli z delom – najprej seveda ideje na papir, nato pa zbiranje prispevkov.

Je bilo težko priti do gradiva oziroma prispevkov?Niti ne, moram reči, da je bil ta del v primerjavi s tistim delom, ko je potrebno vse skupaj pregledati, popraviti, urediti, sestaviti, itd., zelo lahek. Mogoče smo bili v uredništvu na začetku malce v dilemi, koga v društvu prositi za pisanje prispevkov, saj niso vsi člani vešči poljudnega in bralcu privlačnega pisanja, ampak se je na koncu vse skupaj izšlo v naše zadovoljstvo in upam, da tudi v zadovoljstvo bralcev. Večjo težavo je predstavljalo zbiranje slikovnega gradiva. Tu nam je bil v veliko pomoč elektronski slikovni arhiv društva, ki je v zadnjih letih, odkar deluje društvena spletna stran, precej poln. Velika večina fotografskega materiala prihaja iz tega arhiva, dosti fotografij pa so prispevali tudi člani društva.

Kako je sestavljen zbornik, kakšna sta vsebina in struktura poglavij?Zbornik je razdeljen na tri vsebinske sklope. V prvem delu je predstavljeno delovanje društva in njegovih odsekov v zadnjem desetletju, v drugem delu se nahajajo pogovori s člani društva, ki so v tem desetletju postali častni člani našega društva ter člani, ki so v zadnjem desetletju za svoje delo na področju planinstva prejeli svečano listino PZS ali Bloudkovo plaketo, tretji del pa je namenjen zgodovini društva, saj vsebuje sestavek o začetnih letih delovanja društva, prispevek o prizadevanjih Pavla Kemperla za ohranitev arhivov društva ter časovnico planinstva na Kamniškem. Vse skupaj je izdatno podprto s slikovnim materialom, ki zbornik še dodatno obogati.

Koliko je na vsebino vplivalo dejstvo, da gre že za tretji zbornik PD Kamnik? Se vsebina s prejšnjima dvema kaj podvaja?Zasnova vsebine novega zbornika se v začetnem delu nekako naslanja na prejšnji zbornik, ki je bil izdan ob 110. obletnici ustanovitve društva, saj tako kot prejšnji zbornik obravnava delovanje društva v preteklem desetletnem obdobju. Odmik od dosedanje vsebinske prakse zbornikov pa predstavlja drugi del, saj se osredotoča bolj na same člane kot pa na društvo kot celoto. S tem smo v uredništvu želeli pokazati, da društvo ni nekaj abstraktnega, ampak ga sestavljajo posamezniki, ki s svojim delom zaznamujejo društvo. Novost je tudi časovnica v zadnjem delu zbornika, saj prinaša izčrpne podatke o planinstvu v kamniškem koncu in delovanju PD Kamnik in je dobra osnova za kakšno bolj poglobljeno delo o tradiciji planinstva v Kamniku.

Kakšna je bila tvoja vloga in vloga članov uredništva?Naše delo je bilo skupinsko delo, saj smo večino odločitev v zvezi z zbornikom sprejeli skupaj. Sicer smo si na sestankih razdelili posamezne zadolžitve, vendar je na koncu koncev vsak član uredništva dal enakomerni prispevek k temu zborniku, če ne drugače pa v obliki pripomb ali mnenj.

Kaj je predstavljalo največje probleme tebi in uredništvu?V času zbiranja prispevkov ni bilo večjih težav. Morda je bil največji problem na koncu pred oddajo materiala v tiskarno oz. oblikovalcu, ko nam je že zmanjkovalo časa, pa še nismo imeli čisto vseh prispevkov zaključenih oz. zbranega fotografskega materiala. Marsikaj smo oblikovalcu poslali naknadno. Ampak to so “živčne vojne”, ki se pripetijo pri vsakem takem projektu; upam, da smo mi iz naše prišli kot zmagovalci. O tem bodo odločali bralci.

Gre za tvoj uredniški prvenec. Nam lahko opišeš svoje vtise ob tem?Res je, to je moj uredniški prvenec. V ta projekt sem zašla skoraj nehote in brez vedenja, kaj urednik neke publikacije sploh dela ali kaj so naloge urednika. Vendar je bilo to zame zelo zanimiva in pozitivna izkušnja. Mogoče jo kdaj ponovim.

Kakšne občutke imaš ob izidu? Kaj bi naslednjič naredila drugače?Naslednjič bi si zagotovo vzela več časa. Za zbiranje prispevkov, fotografskega materiala in brušenje vsebine. S tem nočem reči, da ta zbornik vsebinsko ni na skoraj profesionalni ravni, vendar če bi začeli delati prej, bi se zagotovo našel še kakšen zanimiv prispevek ali celo vsebinski sklop.

Pogovarjal se je: Vladimir HabjanVir: PD Kamnik