Z Jano Remic smo se podali po poti njenih spominov z bohinjskih gora, z Marjeto Štrukelj pa zopet v Marmarole, tokrat na goro Corno del Doge. S Petro Duhannoy smo odšli v Južnoafriško republiko, zAljažem Anderletom pa na Norveško. Dušan Škodič pa obuja spomine na križ na Škrlatici. Če se še niste včlanili v svoje lokalno planinsko društvo, si preberite članek o prednostih in ostalih informacijah glede članarine v letu 2013.
V rubriki Z nami na pot bomo spoznali vrhove nad Colom in Hrušico ter turnosmučarske terene nad Zederhausom v Avstriji.
Sledijo rubrike o gorski medicini, varstvu narave, alpinistične novice in novice iz tujine, literature, pisma bralcev in novice planinske organizacije. V uvodniku urednik Marjan Bradeško razmišlja o Redu.
Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku. 
Kazalo PV, januar 2013 (759,80 KB)Uredništvo Planinskega vestnika——————————————–Planinski vestnik, januar 2013, lahko kupite tudi v Spletni trgovini PZS.
Vsebina – Članki ŠODRANJE 4Kje je meja med šodrovstvom in alpinizmom? Kaj šodrovstvo sploh je? Marta KrejanBrez šodra ni alpinizma. “Nakladanje” o šodru z nekaj nasveti za vstopajoče v svet (krušljive) vertikale. Nejc PozvekKako sem zorel. Šoder in učna leta. Albin Simonič”Izraz šoder nerada uporabljam”. Pogovor z Marijo Štremfelj. Marta KrejanINTERVJU 13″Ne skrbi me za naravo, skrbi me za ljudi” Marjeta Keršič Svetel, pripovedovalka zgodb in naravovarstvenica. Tina LeskošekTRIGLAVSKO POGORJE 18Najprijetnejši dnevi v življenju so najmirnejši. Sama na poti s spomini. Jana RemicSKRIVNOSTI BLEDIH GORA 22Samotna divjina v Marmarolah. Corno del Doge. Marjeta ŠtrukeljČLANARINA 26Planinska organizacija nudi kvaliteten članski servis. Pogovor z Mileno Brešan, vodjo odbora za članstvo PZS. Vladimir HabjanZ NAMI NA POT 29Na prepihu časa in vremena. Med Colom in Hrušico. Matija TurkOpisi tur 33Špiček in Špičasti vrh. Matija TurkKrižna gora. Matija TurkStreliški vrh. Matija TurkJavornik. Matija TurkZ NAMI NA POT 41Muhaste zime in turnosmučarske muke. Zederhaus. Tomaž HrovatOpisi tur 33Aignerhöhe. Tomaž HrovatSchöpfing. Tomaž HrovatGroßes Mosermandl. Tomaž HrovatWeißeck. Tomaž HrovatMLADI V GORAH 45Pohod na Kamniško sedlo. Samostojen vzpon skozi oči enajstletnice in osemletnika. Ajda in Žan AuerspergerGORE SVETA 46Afriške zmajeve gore. Po pogorju Drakensberg v Lesotu in Južnoafriški republiki. Petra DuhannoyZGODOVINA 50Križ na gori. Bili so pač takšni časi. Dušan ŠkodičLEDNO PLEZANJE NA NORVEŠKEM 54Čisto brez domišljije. Pozimi na Lofotskih otokih. Aljaž AnderleGORNIŠKA MEDICINA 58Ali bolni ljudje lahko hodijo v gore? Petra ZupetMETEOROLOGIJA 60Pretoplo in premokro, a še vedno dovolj dobro za visok obisk. Vreme in razmere v gorah v meteorološki jeseni 2012. Miha Pavšek in Gregor VertačnikBLIŽNJE GORE 62Veliki Risnjak. Marija DolinarMINIATURA 62Pred davnimi leti na Ojstrico. Ob skromni opremi veliko sreče. Jože ČetinaVARSTVO NARAVE 64Prevarantski ptičji kralj. Rumenoglavi kraljiček. Dušan KlenovšekNOVICE IZ VERTIKALE 65NOVICE IZ TUJINE 66PISMA BRALCEV 67LITERATURA 67PLANINSKA ORGANIZACIJA 69TNP 71V SPOMIN 72
Uvodnik Red Red je nasprotje nereda, zmede, kaosa. In če že omenjamo grške besede, poglejmo še kozmos – vesolje. Kozmos namreč pomeni – red. Vesolje, kozmos, je torej nasprotje kaosa. Zakaj vse te besede? Kakšno povezavo z gorami vendar imajo? Še kako pomenljive so te besede. Kajti bliže ko smo vesolju, bliže smo redu. Mi, ki zahajamo v gore, se kar se da pogosto iz dolinskega nereda, kaosa, vzpenjamo proti kozmosu, vesolju, proti redu torej. Če namreč natančno pogledamo prevode obeh grških besed (Slovar tujk), razberemo, da je kaos [khaos] brezno, brezmejna praznina, zmeda, zmešnjava, in kozmos [kosmos] (vesoljni) red. Torej se iz brezna, doline, dostikrat zares zmešnjave, vzpenjamo navzgor. Da bi uredili svoje misli, ki so se v dolini morda malo preveč pomešale, da bi razrahljana čustva znova umestili v svoj duševni okvir, da bi uredili tudi telesno zmedeno stanje, ne nazadnje okrepili zdravje. Da bi se kri pretakala po telesu tako, kot se mora, da bi pljuča dihala odprto, sproščeno, da bi vdihovala vesoljski mir. Vse to počnemo, da bi ob doživetju lepega našli moč, ki bi jo s spomini vred prinesli v dolino – neurejeno, a nekje globoko v bistvu vendarle željno reda. Da bi v dolinski svet prinesli spokojnost gora, red. In s tem gradili boljši svet. Kdaj in kje dojemamo vesolje bolj popolno kot v jasni zvezdni noči visoko v gorah, ko so zvezde, v neskončnem številu, povsem blizu. Ko se vanje zagledamo za daljši čas, nenadoma letimo” skozi vesolje, “odlepimo” se od doline. Toda dolina, svetlobno onesnažena, nam danes pogosto zmanjša moč ozvezdij, poplitvi globino vesolja, nas nekako noče spustiti vanj. In spet imamo gorniki rešitev. Da se dvignemo nad dolino tedaj, ko jo pokriva debela plast megle ali oblakov, tako debela, da zaduši dolinske glasove. In se vzpnemo nad tisto sivino čisto jasnino obzorij. Tedaj je noč spet prvinska, zvezde utripajo razločno, vsaka je vidna, jasno sije njena svetloba in vesolje je globoko, neskončno, vidimo mu tako rekoč do konca. Tedaj postanemo del Reda. Naj bo, dragi bralci naše revije, takih vznesenih vesoljskih trenutkov v prihajajočem letu še več. Da bi na svojih pohodih v gore dosegali višine, na katerih bi dolinski nered izginil, kjer bi vse bolj doživljali urejenost kozmosa, kjer bi dosegali sozvočje z vesoljem – univerzalnim redom. Kjer bi uredili misli, spravili v red svoje telo, predvsem pa znova našli sebe. Svoj mir. In ga prinesli v dolino. Ga delili z drugimi – tudi s prispevki v naši reviji. Gore, prvobitna narava, neločljiv del stvarstva, namreč dihajo z vesoljskim redom. Zato naj bo gorski svet, ki stoji pod mogočnim obokom neskončnega vesolja, kraj, kjer bomo našli sozvočje z Redom. Kjer bomo našli sebe. Potem se bo vse izteklo prav in tako, kot se mora. Srečno.Marjan BradeškoVir: PZS